Sistemsko zlorabljevalno naravo RKC, ki se kaže kot stalno nasilje nad otroki, mi je oseba z izkušnjo pojasnila takole: “Za otroke od 8 do 14 let, pogoste žrtve, je to starostno obdobje med dvema cerkvenima zakramentoma (posvetitvama): med prvim svetim obhajilom in birmo. Otroci so torej že del cerkvenega občestva. Bistveno pa je, da jih torej zakrament prvega svetega obhajila že zavezuje, da hodijo k sveti spovedi. In zloraba se najpogosteje prične v spovednici, pišejo tudi uradne preiskave. Otrokova svobodna volja je odpravljena, preden bi otrok sploh izvedel, da svoboda obstaja. To je že prva huda zloraba. Samo starši, ki so bili od rosnih let enako zlorabljani, pošljejo svojega oreoka v take razmere.”
Po cerkveni doktrini je spoved ali zakrament sprave - krščanski zakrament, pri katerem Bog grešniku odpusti njegove grehe. (Wikipedija) Otrok osmih let ali nekaj več je prisiljen stopiti v spovednico, ne glede na to, kaj mu veleva prirojeni čut za obrambo. Verjetno se nelagodno ali nevzdržno počuti. Vendar mora kljub temu vstopiti, za njim se zagrne težka zavesa. Spovednica je temna in zatohla, za rešetko je razsvetljen le spovednikov fatamorganski obraz. Otrok mora poklekniti in se spovedniku približati do telesnih vonjev blizu, v intimno bližino, česar verjetno še ni doživel s tujo odraslo osebo. Zlorabljevalec pa vso sceno “posvečenega prostora” in stanje največje ponižnosti otroka izkoristi za trešenje svoje izrojene spolnosti.
Kler RKC je nepresušni material za sodno psihoanalizo. Freud-lacanovci bi potrdili, da trda katoliška vzgoja v otroštvu trajno poškoduje osebnost - telo, dušo, duha; odločitev za duhovniški poklic in spolna izrojenost sta “nujni posledici”.
Če hoče Zahod ohraniti svobodo, mora zločince med kleriki RKC povsod preganjati in kaznovati.
Iztok Simoniti: Zahodni svet, Sobotna priloga časopisa Delo, 2022