Gledališka predstava starodavnega indijskega epa Kathakali, ki predstavlja boj dobrega proti zlu, Kerala Kathakali Centre, Fort Kochi, Indija, 2011
Kot sem že nakazal, nimam nič proti drugim veroizpovedim, kakršnekoli že so, dokler njihovi verniki ne ubijajo ali žalijo drugih, ker ti drugi ne verujejo v isto. A vseeno: ko postane človekova vera blazna, ko vernika dobesedno muči in ko slednjič ta naš svet spremeni v zanj skrajno neudobno bivališče - tedaj, menim, je skrajni čas, da se človek s takšnim posameznikom pogovori na štiri oči in ga skuša prepričati v lastni prav.
Točno to sem tedaj storil s Queequegom. In sem govoril, začenjši s pojavitvijo in razvojem primitivnih verstev in končavši z različnimi sodobnimi religijami, pri vsem tem pa se trudil Queequegu predočiti, da so vsi ti posti, ramadani in dolgotrajna čepenja na kračah v mrzlih, mrzkih sobah čisti nesmisel: zdravju škodljivi, brez koristi za dušo, skratka v nasprotju z jasno razvidnimi naravnimi zakoni Higiene in zdrave pameti.
Povedal sem mu tudi, da me v luči dejstva, da je v vseh drugih pogledih tako neverjetno razumen in umen divjak, boli, neskončno boli, ko ga gledam, kako je zdaj v zvezi s tem svojim trapastim ramadanom tako obžalovanja vredno nespameten. Poleg tega pa, sem zatrjeval, se zaradi postenja telo sesede samo vase, zato se sam vase sesede tudi duh, in vse misli, ki se porodijo iz postenja, morajo po nujnosti biti misli tako rekoč sestradanega človeka.
To pa da je tudi razlog, zakaj ima večina dispeptičnih pobožnjakov o svojem posmrtnem življenju tako malodušne predstave. Z eno besedo, Queequeg, sem dejal po tej zastranitvi: pekel je ideja, ki se je porodila iz slabo prebavljenega jabolčnega štruklja, od takrat pa se prenaša po dednih dispepsijah, ki jih hranijo prav razni tovrstni ramadani.
Herman Melville: Moby Dick ali kit
Točno to sem tedaj storil s Queequegom. In sem govoril, začenjši s pojavitvijo in razvojem primitivnih verstev in končavši z različnimi sodobnimi religijami, pri vsem tem pa se trudil Queequegu predočiti, da so vsi ti posti, ramadani in dolgotrajna čepenja na kračah v mrzlih, mrzkih sobah čisti nesmisel: zdravju škodljivi, brez koristi za dušo, skratka v nasprotju z jasno razvidnimi naravnimi zakoni Higiene in zdrave pameti.
Povedal sem mu tudi, da me v luči dejstva, da je v vseh drugih pogledih tako neverjetno razumen in umen divjak, boli, neskončno boli, ko ga gledam, kako je zdaj v zvezi s tem svojim trapastim ramadanom tako obžalovanja vredno nespameten. Poleg tega pa, sem zatrjeval, se zaradi postenja telo sesede samo vase, zato se sam vase sesede tudi duh, in vse misli, ki se porodijo iz postenja, morajo po nujnosti biti misli tako rekoč sestradanega človeka.
To pa da je tudi razlog, zakaj ima večina dispeptičnih pobožnjakov o svojem posmrtnem življenju tako malodušne predstave. Z eno besedo, Queequeg, sem dejal po tej zastranitvi: pekel je ideja, ki se je porodila iz slabo prebavljenega jabolčnega štruklja, od takrat pa se prenaša po dednih dispepsijah, ki jih hranijo prav razni tovrstni ramadani.
Herman Melville: Moby Dick ali kit
