Dekle iz plemena bušmanov - ljudstvo San, Opuwo, Namibija, 2019
Pri vseh plemenih ženske zaostajajo za moškimi po lepoti, obnašanju, razumu. Ker ljubezen nikjer ni umetnost, ženske pa povsod kos delovne sile, nobeden od spolov ne vidi potrebe po oblikovanju posebnega okusa in obnašanja, kazeči čepi in krožci, ki si jih vtikajo v ustnice, se dobe skoraj samo pri ženskah. V ostalem pa bi se bela dama, ki si puli trepalnice in obrvi, ne smela smehljati nad pasovi tetoviranih pik ali železnimi obroči v ušesih svoje temnejše sestre.
Tudi ljubezen se goji toliko bolj moralno kot pri belih, da ne izbira nobeno dekle po bogastvu, ampak jemlje tistega, ki ji ugaja; ko pri Lurijih dekletove prsi kot pest nabreknejo, jo puste z njenim izbrancem samo v šotoru; če pride kasneje otrok, jo mora kupiti. Če jo je spoznal šele ob svatbi, gre pri Barijih med slavnostno pojedino mati za njima v kočo, vpraša, ali mu je všeč in se vrne nato s klicem veselja k zbrani družbi.
Tudi po sramežljivosti so pred belimi ženskami: med tem ko se le-te z rastočimi leti vedno bolj slačijo, hodijo pri večini plemen ob zgornjem Nilu samo dekleta čisto gola, žene nosijo pri Barijih po prvem otroku pas, nekatere zadaj rep z biseri, druge si dnevno privežejo svožo haljico iz listja, pač najlepše, kar zmore moda.
Če ostane ženska nerodovitna, jo lahko vrnejo in zahtevajo kupnino nazaj, toda pri mnogih plemenih se lahko tudi ženska umakne ob defektih moškega.
Ker predstavlja ženska kapital, ki z delom prinaša obresti in je njegove sadove mogoče prodati, odgovarja v predstavah črnca ob Nilu približno bančni akciji v glavi belca. Če si z možitvijo deset hčera svoje ene žene lahko pridobi sto krav, bodo drugi otroci lahko teh sto krav čuvali. Zato Bariji prisrčneje pričakajo hčer kot sina, dvojčke pa imajo za slabo znamenje in vzrok za vrnitev žene staršem.
Emil Ludwig: NIL, roman reke
Tudi ljubezen se goji toliko bolj moralno kot pri belih, da ne izbira nobeno dekle po bogastvu, ampak jemlje tistega, ki ji ugaja; ko pri Lurijih dekletove prsi kot pest nabreknejo, jo puste z njenim izbrancem samo v šotoru; če pride kasneje otrok, jo mora kupiti. Če jo je spoznal šele ob svatbi, gre pri Barijih med slavnostno pojedino mati za njima v kočo, vpraša, ali mu je všeč in se vrne nato s klicem veselja k zbrani družbi.
Tudi po sramežljivosti so pred belimi ženskami: med tem ko se le-te z rastočimi leti vedno bolj slačijo, hodijo pri večini plemen ob zgornjem Nilu samo dekleta čisto gola, žene nosijo pri Barijih po prvem otroku pas, nekatere zadaj rep z biseri, druge si dnevno privežejo svožo haljico iz listja, pač najlepše, kar zmore moda.
Če ostane ženska nerodovitna, jo lahko vrnejo in zahtevajo kupnino nazaj, toda pri mnogih plemenih se lahko tudi ženska umakne ob defektih moškega.
Ker predstavlja ženska kapital, ki z delom prinaša obresti in je njegove sadove mogoče prodati, odgovarja v predstavah črnca ob Nilu približno bančni akciji v glavi belca. Če si z možitvijo deset hčera svoje ene žene lahko pridobi sto krav, bodo drugi otroci lahko teh sto krav čuvali. Zato Bariji prisrčneje pričakajo hčer kot sina, dvojčke pa imajo za slabo znamenje in vzrok za vrnitev žene staršem.
Emil Ludwig: NIL, roman reke
