Muslimanski center v Ljubljani, 2022
Narcisoidna obsedenost s tem, da bi doživeli repliko naše verzije inteligence v stroju, ki smo ga zgradili, vodi v počlovečevanje računalnikov, kar nam kvečjemu otežuje razumevanje njihovega delovanja. Sploh pa bi lahko tisoč esejev napisali samo o tem, kaj naj bi sploh bila človeška inteligenca. Kaj je kognicija, kako je utelešena, kaj je čuteče bitje, kaj razum, avtonomija in kaj zavest. Vse to so kompleksni koncepti, o katerih je vredno razmišljati. Za potrebe tega eseja si naredimo to uslugo, da jih ločimo od današnjega vprašanja o tem, kaj je GPT.
ChatGPT je podveja GPT (Generative Pre-Trained Transformer), naprednih modelov za procesiranje »naravnega« (človeškega) jezika, ki so jih s strojnim učenjem razvili pri OpenAI v San Franciscu.
Modeli so abstraktne reprezentacije nekega procesa. Ne nujno v računalniku, lahko tudi v naših glavah. Model za odločanje o tem, koliko piva kupiti za zabavo, vzame kot input podatke o številu gostov, njihovih pivskih navadah, dnevu v tednu, namenu zabave idr. Z analizo teh informacij pride do outputa: ajde, en plato. Ko ugotovimo, da je bil plato premalo ali preveč, model nadgradimo (evalvacija in povratna informacija), da se naučimo v prihodnje še bolje napovedati primerno količino.
Računalniške modele v družboslovju zadnjih nekaj let izmenjujoče imenujemo tudi »algoritmi« (izraz je že zakoreninjen kot nov termin), ker je to nekako bolj seksi beseda, ampak v bistvu še vedno govorimo o modelih, algoritmi v prvotnem pomenu pa so le njihov gradnik. O modelih govorimo tudi pri »algoritmično kuriranih časovnicah« družbenih omrežij ali pri »algoritmičnem managementu«.
Neja Berger, Dizenz
ChatGPT je podveja GPT (Generative Pre-Trained Transformer), naprednih modelov za procesiranje »naravnega« (človeškega) jezika, ki so jih s strojnim učenjem razvili pri OpenAI v San Franciscu.
Modeli so abstraktne reprezentacije nekega procesa. Ne nujno v računalniku, lahko tudi v naših glavah. Model za odločanje o tem, koliko piva kupiti za zabavo, vzame kot input podatke o številu gostov, njihovih pivskih navadah, dnevu v tednu, namenu zabave idr. Z analizo teh informacij pride do outputa: ajde, en plato. Ko ugotovimo, da je bil plato premalo ali preveč, model nadgradimo (evalvacija in povratna informacija), da se naučimo v prihodnje še bolje napovedati primerno količino.
Računalniške modele v družboslovju zadnjih nekaj let izmenjujoče imenujemo tudi »algoritmi« (izraz je že zakoreninjen kot nov termin), ker je to nekako bolj seksi beseda, ampak v bistvu še vedno govorimo o modelih, algoritmi v prvotnem pomenu pa so le njihov gradnik. O modelih govorimo tudi pri »algoritmično kuriranih časovnicah« družbenih omrežij ali pri »algoritmičnem managementu«.
Neja Berger, Dizenz
