Zimbabwe

MURAMBATSVINA – NOVI APARTHEID

Ravno pred iztekom mojega bivanja v Zimbabveju je bila predvolilna kampanja na višku. Večni zmagovalec Robert Mugabe in njegova stranka ZANU – PF sta dominirala v vseh medijih: v časnikih z velikimi mastnimi naslovi in celostranskimi fotografijami, v TV prispevkih kot donatorji osebnih računalnikov šolam po vsej državi,  po radiu z neskončnimi govori na strankarskih shodih in borbeno pesmijo iz časov boja za neodvisnost države. Največja opozicijska stranka MDC in njen predsednik Morgan Tsvangirai nista imela prav nobene možnosti za zmago.
Kljub neenaki predvolilni tekmi in kljub nepravilnostim ob času volitev, si je MDC izborila številne zmage v mestnih okoljih, med urbanim prebivalstvom. Mugabe je 31. marca 2005 uradno zmagal na volitvah, opoziciji je pripadla moralna zmaga …
 
Tedaj nihče ni mogel predvideti, kako grozovito maščevanje nad mestnim prebivalstvom, ki mu je odklonilo volilno podporo, si je zamislil predsednik zmagovite stranke ZANU – PF Robert Mugabe.
 
Samo dva meseca je potreboval, da je sprožil največjo akcijo v povojni zgodovini države, imenovano MURAMBATSVINA – »preženimo izmečke.« Pod pretvezo, da želi pregnati nelegalno trgovino z blagom in črni trg s tujo valuto v mestih, je pričel fizično uničevati mestne tržnice, kjer se je prodajalo blago za široko porabo in izdelki domače obrti. Čez noč so z buldožerji zravnali številne tržnice in lokalne markete ter uničili ali zažgali vso imovino prodajalcev, ki so jih naložili na kamione in odpeljali na zbirna mesta za deportacijo na podeželje. 

Prijatelj iz Bulawaya mi je s tresočim glasom razlagal po telefonu: » Iz tržnice, ki je stala na robu mesta se vali gost črn dim, vse je požgano! Edino znamenje življenja so jokajoče ženske z otroki, ki stojijo ob pogoriščih in ponavljajo besede – policija, policija…«
Policisti, oboroženi s puškami, so se pripeljali na tovornjakih in ukazali zažgati vse hiše, prodajalne, stojnice, vse njihovo imetje! Ljudem so ukazali naj odidejo na podeželje, ven iz mesta, kamorkoli. Tisti, ki imajo sorodnike na vasi, so se podali na dolgo in naporno pot brez prevoznih sredstev in z imetjem, ki so ga lahko nosili v rokah ali na glavi, ostali so se obupani zatekli v gozdove in planote okrog mest. Brez hrane in primerne obleke so obsojeni na stradanje in nočni mraz. Na cestah so postavljene številne policijske zapore, ki preprečujejo beguncem povratek v mesta in radovednežem ogled pogorišč.
 
Različni viri iz Zimbabveja poročajo, da je do danes pregnano s svojih domov že več kot pol milijona ljudi in da štiri milijone ljudi nujno potrebuje pomoč v hrani. Tudi Združeni narodi že opozarjajo na verjetno humanitarno katastrofo, ki je posledica neusmiljene Mugabejeve čistke mestnega prebivalstva. Aktivistka za človekove pravice Shari Eppel primerja Mugabejevo politiko z režimom Pola Pota, ki je prav tako nagnal mestno prebivalstvo na podeželje, kjer ga je lažje nadziral in prevzgojil. »Soočamo se s selektivnim stradanjem prebivalstva,« trdi gospa Eppel, »Mugabe si želi sestradati prebivalstvo in ga pokoriti! Sam pa živi v prestižni četrti Harareja, kjer velja  policijska ura in prepoved gibanja za vse nepovabljene obiskovalce«. 

Na tisoče ljudi je bilo premeščenih v prevzgojne kampe, kjer jih zadržujejo z izgovorom, da so storili različna kazniva dejanja, brez uradne obtožbe in možnosti pravičnega sojenja, hkrati pa jim obljubljajo, da bodo lahko imeli svoj kos zemlje le pod pogojem, če bodo prisegli zvestobo vladajoči Mugabejevi stranki. Tiste, ki to odklonijo, naložijo na tovornjake in jih odpeljejo neznano kam, na podeželje… Trudy Stevenson, opozicijska voditeljica v severnem predmestju glavnega mesta Harareja zatrjuje: »To je grozno! To je socialna čistka, ki skuša zbrisati opozicijo. Na podeželje izganjajo ljudi, ker se skušajo znebiti motečih elementov za vladajočo politiko.« Iz Hatcliffea, njenega dela mesta, so izgnali že preko 30.000 ljudi, uničili so domove in jim pokradli imetje.

Porušili so celo katoliško zavetišče za reveže in njihovo bolnišnico, kjer so revnim nudili najbolj osnovno medicinsko oskrbo. Katoliški duhovnik pater William Guri je skušal doseči dogovor z lokalnimi oblastmi naj ustavijo nasilje, vendar je naletel na gluha ušesa. »Prišel sem do zaključka,« pravi, »da smo kot narod ostali sami. Kako naj ljudem še razlagam, da je Bog z nami? Izpostavljeni smo vladi, ki je moralno bankrotirala in izgubila vsakršen občutek za vladanje. Najustreznejši izraz za to, kar se dogaja danes v Zimbabveju je 'afriški tsunami' , uničenje in beda je namreč neizmerna. Najslabše je to, da je ta tsunami povzročil človek na čelu vladajoče stranke, ki se obupno bori za obstanek na politični sceni.«
Nelson Chamisa, predsednik podmladka v stranki MDC pa resignirano ugotavlja: »pasivni odpor ne zadostuje več – napočil je čas za aktivni boj.«