Staranje

Starec na železniški postaji v Irkutsku, Sovjetska zveza,1979 
Fotografija je bila posneta s 35 mm fotoaparatom Praktica MTL3

Kot je napisala Simone de Beauvoir, veliko bolj veličastno: »Če ne vemo, kdo bomo, ne moremo vedeti, kdo smo. Prepoznajmo se v tem starcu ali tisti starki. Nujno je, če želimo prevzeti celotnost svoje človeškosti.« V svetu, ki vse bolj ločuje po rasi in razredu in tudi po starosti, je preseganje te ločnice − da bi pripoznali našo skupno človeškost − radikalno dejanje.
. . . . . . . . .

Starejši možgani so vzdržnejši zlasti na čustvenem področju. Slike možganov po osemdesetem letu kažejo spremembe v čelnih režnjih, ki stopnjujejo sposobnost za spoprijemanje z negativnimi čustvi, kot so jeza, zavist in strah. Starejši občutijo manj družbene tesnobe in manj družbenih fobij. Tudi ko se te samostojne veščine procesiranja okrnejo, normalni starajoči se možgani omogočajo večjo čustveno zrelost, prilagodljivost na spremembe in ravni dobrobiti. To so nevrološki temelji krivulje sreče.
. . . . . . . . .

Zato sem zadržana do nagnjenja, ki povezuje »modrost« s starostjo v sijoč celofan in jo podarja kot industrijsko pripravljeno darilno košaro vsakomur s sivimi lasmi. Da, mladostniki so predvidljivo utrudljivi in življenjske izkušnje navadno pripomorejo k premišljenim odločitvam in bolj vsebinskim pogovorom, toda domneva, da je modrost, prav kot gube, neogiben rezultat staranja, je oblika obrnjenega starizma.
. . . . . . . . .

Življenja in staranja ni mogoče ločiti. Staranje ni bolezen. (Sicer bi bilo tudi življenje bolezen.) Staranja« ni mogoče »ozdraviti«. Starati se pomeni živeti. Kot je dejala Anne Karpf novinarju Brianu Lehrerhu: »Nič bolj ne morete biti proti staranju kot proti dihanju.«
. . . . . . . . .

Kar je moja stara mati imenovala odrevenelost, moj ortoped imenuje stenoza, akupunkturist zastajanje qija in splošni zdravnik artritis. Z nikomer drugim se kaj dosti ne pogovarjam o tem, saj je a) dolgočasno in b) stanju nočem pripisovati preveč pomena.

»Mlad« in »star« sta koristni besedi s posebnim pomenom. Prva pomeni »da je za tabo kratko življenje«, druga, »da je za tabo dolgo življenje« ali da si »ne več mlad« (čeprav imam za ta drugi pomen raje besedo starejši). Besedi ne pomenita privlačen/grd ali trendovski/staromoden ali neumen/moder in nista binarni. Ker smo ujeti v zanikanje starosti, ne opazimo, da so take enačbe napačne. Ne gre za to, kako stare se počutimo, temveč za to, kakšne občutke nam zbuja starost ali dejstvo, da nismo več mladi.
. . . . . . . . .

Postavite v vrsto naključno skupino sedemdesetletnikov in ne boste mogli verjeti, da so se rodili istega leta. Ker se različno hitro staramo, je v nekem pogledu smiselno zavreči istovetenje s kronološko starostjo. Zato tudi številni osemdesetletniki trdijo, in to iskreno, da se v sebi še vedno počutijo stare petdeset, štirideset ali celo trideset let. Drugi razlog je ponotranjeni starizem, zaradi česar je zatajevanje tako problematično. Številki daje več moči, kot si je zasluži, prispeva k starističnim podmenam o tem, kaj starost označuje, in starističnim stereotipom o tem, kakšna je videti starost, ter nas oddaljuje od naše kohorte.
. . . . . . . . .
Moje noči na plesišču se zdaj končajo v vroči kopeli z ledenimi blazinicami na obeh kolenih (smešno na pogled, a občutek je odličen). Domnevala sem, da gre le za vstopnino pri moji starosti. Še na misel mi ni padlo, da se moj hrbet, ki je enako star, odlično počuti, ali da je poskakovanje na plesišču morda zahtevalo davek tudi od mlajših prijateljev. Drugače rečeno, da gre mogoče enako ali bolj kriviti opravila ali okoliščine — betonska tla, kuhanje za štirideset gostov.
. . . . . . . . .



Ashton Applewhite: Lepota let - Manifest proti starizmu