Njena pot v višave se je pričela, ko ji je bilo nekaj več kot dvajset let: razmeroma kratki plesni karieri je sledila ne posebej uspešna igralska pot, ko se je proslavila kot zvezda gorniških filmov Arnolda Fancka. Ta jo je naučil osnov režije in filmske montaže, veščin, ki ju je že kmalu zatem – ko se je srečala z Adolfom Hitlerjem – izkazala v dveh prelomnih filmskih dosežkih, leta 1934, ko je posnela najslovitejši propagandni film v vsej zgodovini filma, in leta 1936, ko je na filmski trak ovekovečila berlinske olimpijske igre.
Mnenja o Leni Riefenstahl so še vedno deljena: nekateri jo razglašajo za »fanatično nacistko« in brezsramno propagandistko Tretjega rajha, spet drugi za »ujetnico grozote zgodovine«, nihče pa ji ne odreka mojstrstva, ki ga je znala preliti v gibljive slike, katerih dovršenost se zdi še danes osupljiva.
Steven Bach: Leni Riefenstahl, Neizprosna moč slik,
izid: 2013, str. 504
Založba Modrijan