Oblast manipulacije je pronicljivo, hkrati pa široko zasnovano delo, ki izhaja iz ruskega kulturnega in družbenega prostora, v skladu s tezo o globalnem značaju manipulacije pa odločno presega ta okvir in obravnava politično-družbene ter druge manipulacije v različnih družbenih ureditvah in okoliščinah. Pri tem zajame in analizira širok spekter družbeno-kulturnih pojavov, od literature in filma, prek množičnih medijev in oglaševanja do družbenih ureditev in politične retorike.
​
Osnovni namen knjige je bralcem ponuditi možnost za premislek o lastnem bivanju v družbi in na podlagi ozaveščenosti pokazati na možnost in pomembnost izbire ter družbenega angažmaja. S tem se Oblast manipulacije pridružuje tistim sodobnim družbeno aktualnim delom, ki opozarjajo, da se naš svet nahaja na prelomni točki med dvema vrstama družbene ureditve. Prva od njiju temelji na večanju manipulacije s posameznikom znotraj družbe, ki utegne preoblikovati našo civilizacijo v ogromno človeško maso, vodeno s strani elitistične manjšine.
Za drugo, svobodnejšo družbo, je nujno kritično osamosvajanje mišljenja in zavedanja. Pri njem lahko pomembno vlogo igra tudi ta knjiga.

SERGEJ G. KARA - MURZA je ruski mislec, filozof, sociolog, politolog in publicist, sicer pa doktor kemijskih znanosti, ki je z delom Oblast manipulacije ustvaril izvrstno sociološko-psihološko študijo procesa manipulacije s posameznikom znotraj družbe, ki jo po njegovih ugotovitvah v sodobnem svetu vse bolj agresivno izvajajo vladajoči sistemi. Knjiga, ki od izida leta 2007 buri duhove dosedanjih bralcev, je izjemno sistematična, saj najprej vzpostavi teoretsko podlago in razvije tipologijo družbene manipulacije, nato pa sledi dejanskim primerom njene uporabe v zadnjih petdesetih letih.

​Vir: Bukla.si

ZANOS, Psihologija optimalnega izkustva (Flow)

»Med svojim preučevanjem sem »odkril,« da sreča ni nekaj, kar se kar zgodi. Sreča ni rezultat srečnega naključja ali naključne možnosti. Ni nekaj, kar lahko kupiš z denarjem ali osvojiš z močjo. Ni odvisna od zunanjih dogodkov, prej od tega, kako si jih razlagamo. Sreča je pravzaprav stanje, ki si ga mora vsakdo pripraviti, ga negovati in osebno braniti. Ljudje, ki se naučijo nadzorovati svoje notranje izkustvo, znajo oceniti kakovost svojega življenja, to pa je najbližje stanju sreče, ki ga lahko kdorkoli med nami izkusi.
In vendar, sreče ne moremo doseči z zavestnim iskanjem. Kot je zapisal britanski filozof John Stuart Mill: »Vprašajte se, ali ste srečni, in ne boste več.« Sreče ne bomo našli z njenim neposrednim iskanjem, temveč tako, da se bomo polno vpletli v vsako podrobnost svojega življenja, pa naj bo dobra ali slaba.«

​Iz knjige: ZANOS, Psihologija optimalnega izkustva

​Vir: Bukla

Princip človeškosti, Joachim Bauer
​
Nedavno je minilo dvesto let od rojstva Charlesa Darwina, očeta evolucijske teorije, in vsak je sam pri sebi lahko ponovil v srednji šoli že s skoraj s težo aksiomov naučene teze, da je osnovno gibalo evolucije sebičnost boja za obstanek in iz tega izhajajoča naravna selekcija. Ta teorija, ki je v času od svojega nastanka dobila že skoraj dogmatične razsežnosti, se je kasneje razširila tako na mikro- (geni) kot tudi makroraven (medčloveški odnosi). Joachim Bauer, nemški profesor medicine in psihoterapevt, pa jo v knjigi Princip človeškosti inteligentno in z znanstvenim instrumentarijem postavlja pod vprašaj ter dokazuje, da je ključna lastnost evolucije sodelovanje in ujemanje, ki je potekalo že pri najbolj preprostih, še enoceličnih organizmih in se vleče vse do človeka, pri katerem so te lastnosti še bolj izrazite. Provokativno. 
Samo Rugelj
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno

Auroville (Mesto zore) je »eksperimentalna« mestna občina v okrožju Viluppuram v državi Tamil Nadu v južni Indiji. 
Leta 1968 ga je ustanovila Mirra Alfassa (odtlej znana kot Mati), oblikoval pa ga je arhitekt Roger Anger.] Auroville je zamišljen kot univerzalno mesto, v katerem bi moški in ženske z vsega sveta lahko živeli v miru in slogi, nad vsemi verami, politikami in narodnostmi. Namen Aurovilla je uresničiti človeško enotnost.

Zgodovina:

Auroville je bil 28. februarja 1968 ustanovljen kot projekt Združenja Sri Aurobindo. 
Že prej omenjena Mati je upala, da bo Auroville prispeval k "napredku človeštva naproti bleščeči prihodnosti z združevanjem ljudi dobrih namenov, ki se zavzemajo za boljši svet". Hkrati pa naj bi takšna skupnost dobro vplivala na indijski preporod (ref. Mother's Agenda, Št. 9, 3. februar 1968), zato je občino podprla tudi indijska vlada. Leta 1966 se je podpori pridružil tudi UNESCO, ki je države povabil k sodelovanju pri razvoju Aurovilla.
Na slovesnosti ob odprtju Aurovilla, ki so se je udeležili predstavniki 124 narodov, je Mati v ustanovni listini zapisala štiri točke, v katere je ujela svojo vizijo bivanja v slogi:

1. Auroville ne pripada nikomur. Auroville pripada človeštvu kot celoti. Da bi lahko živel v Aurovillu, mora posameznik služiti božanski zavesti.
2. Auroville je kraj neskončnega izobraževanja, stalnega napredka in mladosti, ki se nikoli ne postara.
3. Auroville naj bo most med preteklostjo in prihodnostjo. Z izkoriščanjem zunanjih in notranjih odkritij Auroville odločno stopa proti prihodnjim uresničitvam.
4. Auroville naj bo kraj materialnega in duhovnega raziskovanja za utelešenje dejanske človeške enotnosti.

Matrimandir, zlata sfera v središču mesta.

Na sredi mesteca stoji Matrimandir, označen kot »izjemen in izviren arhitekturi dosežek«, ki si ga je Alfassova zamislila kot »simbol božanskega odgovora na človeško stremenje k popolnosti«. Znotraj Matrimandirja je obvezna tišina, saj to zagotavlja mir v prostoru in območju okrog njega, ki se ustrezno imenuje Območje miru. Območje miru, na katerem se nahaja struktura, karakterizirajo tri glavne značilnosti: sam Matrimandir s svojimi 12 vrtovi, 12 cvetnimi listi in bodočimi jezeri, amfiteater in drevo Banyan.
Znotraj Matrimandirja zavito stopnišče vodi v klimatiziran prostor iz loščenega belega marmorja, »kraj za iskanje zavesti«. Na sredini je 70 cm velika kristalna krogla, na katero sveti sončni žarek z vrha stavbe. Po besedah Alfasse je to »simbol prihodnje realizacije«. Ko ni sonca, in po sončnem zahodu namesto sončnega žarka na kroglo sveti žarek iz luči na sončno energijo.
Matrimandir ima lastno sončno elektrarno, obkrožajo ga negovani vrtovi.
Iz Matrimandirja se širijo štiri območja mesta: stanovanjsko območje, industrijsko območje, kulturno in izobraževalno območje ter mednarodno območje. Okrog mesta leži zeleni pas, v katerem se nahajajo območja za raziskovanje in ohranjanje okolja, tam so kmetije in gozdovi, botanični vrt, semenarna, zdravilne rastline in zelišča, vodnjaki ...

Vlada sistem zaupanja:

Mati je večkrat opozorila na nevarnost, da bi Auroville padel pod kontrolo Indijske vlade, kar se je tudi zgodilo le nekaj let po njeni smrti, sledil je dolgotrajen konflikt med Auroviljci in Združenjem Šri Aurobindo.
Auroville upravlja sklad Auroville, ki ga je z zakonom sprejel indijski parlament. Tajništvo Fundacije Aurovilee je z njim odgovorno za potrditvev/zavrnitev prošnje posameznika za status članstva. Ministrstvo za razvoj človeških virov imenuje upravni odbor, ki nato imenuje nekaj ključnih odborov, kot so skupine za usklajevanje skladov, premoženja, proračuna, l'Avenir (urbanistični organ). Fundacija, tako v celoti pod nadzorom indijske vlade, ima trenutno v lasti približno polovico celotnega zemljišča. Preostala zemljišča se kupujejo, ko so na voljo sredstva.
V Aurovillu idejno politika in vera ne obstajata. Hiše so v lasti sklada in ne prebivalcev.
Leta 2004 je tedanji predsednik Indije dr. A.P.J. Abdul Kalam obiskal Auroville in izrazil izjemno spoštovanje in moralno podporo Auroville. V januarju 2008, je tudi sedanja predsednica Indije, gospa Pratibha Patil obiskala Auroville in izrazila globoko spoštovanje vizije in delo Auroville. »Usoda Indije je, da podpre to delo za prihodnost človeštva,« so bile njene zaključne besede v govoru ob 40. obletnici Auroville.
Osrednji dokumenti, ki opredeljujejo vizijo Auroville, so naslednji:

• Sanje
• Ustanovne točke
• Biti pravi Aurovilijec

Čeprav je bil Auroville najprej načrtovan za 50.000 ljudi, jih tam sedaj prebiva 2.007 (1.553 odraslih in 454 otrok), ki so 44 narodnosti, od tega jih ima 836 Indijske korernine. Skupnost je razdeljena v soseščine z imeni v angleščini, sanskrtu, francoščini in tamilščini, kot npr. Aspiration,  Arati, La Ferme in Isaiambalam

Ekonomija:

Namesto papirnatega in kovanega denarja prebivalci stroške plačujejo prek bančnega računa, obiskovalci pa si morajo priskrbeti začasen račun. Novi prišleki morajo prispevati vsaj toliko, da pokrijejo lastne stroške vsaj za prvo leto bivanja. 
Vsak prebivalec si mora najti delo, s katerim koristi skupnosti.
Auroville trenutno nima dovolj sredstev za zagotavljanje brezplačne nastanitve za novince, ki pridejo v Auroville. Od njih se zato pričakuje, da bodo finančno prispevati h gradnji svoje hiše v Auroville. Hiša je lahko preprosto ena soba ali apartma, oz. če je potrebno tudi večja. Tako stanovanjski stroški predstavljajo največji del stroškov za novince, čeprav so v teku dolgoročna prizadevanja, ki zagotavljajo brezplačno nastanitev za Aurovilijce, ki so dokazali svojo zavezanost k napredku Auroville.
Prebivalci Auroville naj bi prispevali mesečni prispevek k skupnosti. Skupnosti lahko pomagajo z delom, denarjem ipd. »Prispevek gostov«, dnevne pristojbine, ki jih plačajo gostje Auroville, predstavljajo del proračuna Auroville. Od skupnosti lahko tisti Aurovilijci, ki potrebujejo mesečne preživnine (indijska vlada upokojenim ne plačuje pokojnin), ki pokrivajo osnovne življenjske potrebščine, dobijo pomoč. Gospodarstvo Auroville (in celotno življenje razvijajoče se skupnosti) tako poskuša priti bliže viziji.
Kot navaja Auroville Today, obstajata še dve oviri in sicer pomanjkanje možnosti za delo in nizka stopnja vzdrževanja. Auroville ima le majhno gospodarsko osnovo in priseljenci pogosto ne morejo najti primernega dela v poslovnih enotah ali storitvenih dejavnostih. Nadomestiki za plače so nizki (5000 Rs).
Čeprav indijska vlada nadzoruje Fundacijo Auroville, financira le majhen del proračuna Auroville. Vanj večinoma prispevajo posamezniki z donacijami in komercialna podjetja (gostišča, gradbeništvo, informacijske tehnologije, izdelava umetelnega papirja in paličic s kadili), ki prispevajo ⅓ svojih prihodkov v Centralni fond Auroville. 
Poleg tega se ukvarjajo tudi s pogozdovanjem, ekološkim kmetovanjem, osnovnimi izobraževalnimi raziskavami, varovanjem zdravja, razvojem okoliških vasi, uporabno tehnologijo, urbanizmom, upravljanjem z vodo, kulturnimi dejavnostmi in storitvami za skupnost.

Auroville je sestavljen iz skupka nepremičnin približno 12 km severno od Pondicherrya. Najenostavneje ga je doseči iz ceste East Coast Road (ECR), ki povezuje Chennai in Pondicherry. Center za obiskovalce in Matrimandir je mogoče doseči s potovanjem osem kilometrov proti zahodu od označenega odcepa na ECR. Pot proti vzhodu vodi neposredno na zasebno plažo Auroville imenovano Repose, ki je le nekaj sto metrov od samega mesta.

Prek spletne strani Auroville je možno dostopati do časnikov in revij ter tako odprtih kot zaprtih forumov za različne projekte, interese, organizacije ter oznanjanj, ki sestavljajo življenje skupnosti. Auroville ima majhno vendar namensko skupino »OutreachMedia«, ki skrbi za obiske novinarjev in (foto)reporterjev. Njihov osnovni cilj je, da vsi novinarji dobijo uradne in najnovejše ter relevantne informacije iz pravih virov, tako, da je njihov obisk lahko ploden in konstruktiven.