Sufijske zgodbe modrosti
Sufijske zgodbe izpod peresa učitelja sufijske tradicije razvnemajo razmišljanje in razširjajo nova obzorja, ne zgolj v smislu poglabljanja, temveč novih povezav in preseganja ustaljenega načina razmišljanja.
Zgodbe so polne humorja, lepote, učiteljskih situacij, neverjetnih dogodivščin in občasno tudi žalosti. Nekatere so lažje razumljive, druge je treba prebrati večkrat. Nekatere so videti enoznačne, pogovor o njih pa razkrije, da imajo več možnih razlag.
Posebno pozornost si zasluži tudi zadnji del knjige, ki vsebuje zapise o pravilih poučevanja, učenja in razvoja, o sufijskem iskanju ter dvajset Bahaudinovih nasvetov.
Sufijska zbirka zgodb daje prednost izkušnji pred teorijo in strogimi sistemi urejanja ter klasificiranja. Avtor Idries Shah je bil učitelj sufijske tradicije in njen zapisovalec. V svojih delih je predstavljal sufizem kot vsesplošno obliko modrosti, ki ni omejena z religijo. Poudarjal je, da sufizem ni statična modrost, temveč se neprestano prilagaja času, prostoru in ljudem.
1.
Abouda iz Omdurmana so vprašali: "Kaj je bolje, biti mlad ali star?"
Odgovoril je tako: »Biti star pomeni, da imate manj časa pred
sabo in več napak za seboj. Biti mlad pomeni obratno.
Sami se odločite, kaj je bolje.«
2.
Napisal ti je sto pisem, ti pa nisi odgovoril.
Tudi to je odgovor.
3.
Hasan iz Basre pripoveduje: "Videl sem otroka, ki je imel v rokah luč. Vprašal sem ga, od kod jo prinaša.
Ugasnil jo je in rekel, naj mu povem, kam je šla."
4.
Človek v resnici poseduje le tisto, česar ne more izgubiti med brodolomom.
5.
Znanje je vredno več kot bogastvo. Za bogastvo moraš skrbeti, medtem ko znanje skrbi zate.
Sufijske zgodbe modrosti, 91 str.
Lovec na lubenice, 104 str.
Sufijske zgodbe izpod peresa učitelja sufijske tradicije razvnemajo razmišljanje in razširjajo nova obzorja, ne zgolj v smislu poglabljanja, temveč novih povezav in preseganja ustaljenega načina razmišljanja.
Zgodbe so polne humorja, lepote, učiteljskih situacij, neverjetnih dogodivščin in občasno tudi žalosti. Nekatere so lažje razumljive, druge je treba prebrati večkrat. Nekatere so videti enoznačne, pogovor o njih pa razkrije, da imajo več možnih razlag.
Posebno pozornost si zasluži tudi zadnji del knjige, ki vsebuje zapise o pravilih poučevanja, učenja in razvoja, o sufijskem iskanju ter dvajset Bahaudinovih nasvetov.
Sufijska zbirka zgodb daje prednost izkušnji pred teorijo in strogimi sistemi urejanja ter klasificiranja. Avtor Idries Shah je bil učitelj sufijske tradicije in njen zapisovalec. V svojih delih je predstavljal sufizem kot vsesplošno obliko modrosti, ki ni omejena z religijo. Poudarjal je, da sufizem ni statična modrost, temveč se neprestano prilagaja času, prostoru in ljudem.
1.
Abouda iz Omdurmana so vprašali: "Kaj je bolje, biti mlad ali star?"
Odgovoril je tako: »Biti star pomeni, da imate manj časa pred
sabo in več napak za seboj. Biti mlad pomeni obratno.
Sami se odločite, kaj je bolje.«
2.
Napisal ti je sto pisem, ti pa nisi odgovoril.
Tudi to je odgovor.
3.
Hasan iz Basre pripoveduje: "Videl sem otroka, ki je imel v rokah luč. Vprašal sem ga, od kod jo prinaša.
Ugasnil jo je in rekel, naj mu povem, kam je šla."
4.
Človek v resnici poseduje le tisto, česar ne more izgubiti med brodolomom.
5.
Znanje je vredno več kot bogastvo. Za bogastvo moraš skrbeti, medtem ko znanje skrbi zate.
Sufijske zgodbe modrosti, 91 str.
Lovec na lubenice, 104 str.
