Imperij je potovanje in pripoved Ryszarda Kapuścińskega o razdejanih ozemljih Sovjetske zveze pred razpadom Sovjetske zveze (imperija), aktualna in pretresljiva reportažna pripoved o imperialni zavesti sovjetskih vladajočih slojev, ki je takoj po izidu leta 1993 postala svetovna uspešnica.
Avtor jo začne s pripovedjo o sovjetski okupaciji njegovega mesta na vzhodu Poljske leta 1939. Vrhunec doseže petdeset let pozneje z dolgim potovanjem po prostranih ozemljih Sovjetske zveze, ki ga popelje od strašljivih hodnikov Kremlja do zapuščenega gulaga Kolyme, od stavke rudarjev v polarnem krogu do panične vožnje z avtobusom v od vojne razdejanem Kavkazu. Prevod je naredil in spremno besedo napisal Niko Jež.
Monumentalna knjiga o razpadu Sovjetske zveze
Imperij je monumentalna knjiga o razpadu Sovjetske zveze. Ryszard Kapuściński v njej kombinira pretresljive spomine iz otroštva in reportažno pripoved o tem, kako je konec osemdesetih let 20. stoletja prepotoval šest tisoč kilometrov in v živo opazoval propad mogočnega imperija vse do njegovega konca leta 1991. Iz nove, »ptičje perspektive« je osvetlil in razumel tudi svojo življenjsko izkušnjo z Imperijem, nanizal pripovedi in »zgodbe« domačinov iz Zakavkazja, Osrednje Azije in območij onkraj severnega tečajnika, opisal gnečo na letališčih, ustvaril slikovite podobe iz Gruzije in Armenije, srhljivo panoramo Kolime in Magadana, veličastne trge v Moskvi in Sankt Peterburgu, prijazne ulice v Kijevu in Drogobiču ... Osebna doživetja je prepletel z navedki iz bogate sovjetološke literature, spominov, zgodovinskih in socioloških razprav.
Knjiga je sestavljena iz treh delov
Prvi del ima naslov Prva srečanja (1939–1967) in govori o pisateljevem nekdanjem bivanju v Imperiju. V njem pripoveduje o vkorakanju sovjetske vojske v njegovo rodno mestece na Polesju (danes je tam Belorusija), o potovanju čez zasneženo in neobljudeno Sibirijo, o potovanju v Zakavkazje in v republike Osrednje Azije, torej na območja nekdanje ZSSR, polna eksotike, konfliktov in posebnega, s čustvi in sentimentom nabitega ozračja.
Drugi del ima naslov Iz ptičje perspektive (1989–1991), v njem je osvetlil več svojih daljših potovanj po razprostranjenih območjih Imperija, potekala so v letih njegovega zatona in dokončnega razpada (dokončnega vsaj v obliki, v kakršni je obstajal do leta 1991). »Zmeraj sem potoval sam, izogibal sem se uradnim ustanovam in ustaljenim potem,« je zapisal. Pot ga je vodila od Bresta (meja nekdanje ZSSR s Poljsko) do Magadana ob Pacifiku in od Vorkute onkraj severnega tečajnika do Termeza (na meji z Afganistanom). Skupaj približno 60.000 kilometrov.
Tretji del ima naslov Še se nadaljuje (1992–1993), v njem je avtor zbral razmišljanja, komentarje in beležke, ki so nastali ob njegovih potovanjih, pogovorih in čtivih.
Cankarjeva založba, 2023
Obseg: 322 str.