Cape Cross, kjer se morje sreča s puščavo
Leta 1486 je prvi Evropejec stopil na namibijska tla, to je bil portrugalski pomorščak Diogo Cão, ki je seveda takoj na obali zasadil križ svoje veroizpovedi (v bistvu je postavil kamniti križ) in od tedaj dalje se ta kraj imenuje Cape Cross. Dve kasnejši repliki tega križa sta ohranjeni še danes. Ampak bolj kot križ je zanimiva kolonija tjulnov, ki poseljuje tukajšnji obalni pas morja in puščave in šteje od 150 - 210 tisoč živali. Tukajšnji tjulni so podvrsta rjavih tjulnov (Arctocephalus pusillus), ki so doma tudi v Avstraliji in pripadajo eni od 33 najbolj pogostih vrst tjulnov na svetu.
Kolonija tjulnov je zares ogromna in kamor seže oko, se ob obali Atlantskega oceana raztezajo telesa špehnatih živali, ki me še najbolj spominjajo na turistično sceno Bola na Braču. Vsakih nekaj sekund se oglašajo samci z gromkimi glasovi, ki si s tem skušajo priboriti prostor na plaži ali odgnati neželjenega vsiljivca. Samice malo bolj piskajoče a nič kaj bolj nežno kličejo mladiče, ki se prerivajo za najboljši položaj pri sesanju matere. Že v naprej smo opozorjeni, da lahko na plaži zdržimo le kratek čas zaradi smradu, ki ga oddajajo iztrebki živali, a mene to sploh ne moti (očitno sem v življenju vonjal še vse kaj hujšega), tako das preživim prijetno urico druženja s tukajšnjimi tjulni.
Všeč mi je njihova ležernost, prepuščajo se toplim žarkom zimskega sonca, poležavanju v pesku in zvoku valovanja morskih valov... Skorajda popolni Carpe Diem! Vendar bognedaj, da bi kdo zmotil njihovo uživaško pozo ali ogrozil njihov položaj v skupini. Tedaj znajo pokazati zobe in njihov gromki glas! Ne bi rad bil zraven...
Kolonija tjulnov je zares ogromna in kamor seže oko, se ob obali Atlantskega oceana raztezajo telesa špehnatih živali, ki me še najbolj spominjajo na turistično sceno Bola na Braču. Vsakih nekaj sekund se oglašajo samci z gromkimi glasovi, ki si s tem skušajo priboriti prostor na plaži ali odgnati neželjenega vsiljivca. Samice malo bolj piskajoče a nič kaj bolj nežno kličejo mladiče, ki se prerivajo za najboljši položaj pri sesanju matere. Že v naprej smo opozorjeni, da lahko na plaži zdržimo le kratek čas zaradi smradu, ki ga oddajajo iztrebki živali, a mene to sploh ne moti (očitno sem v življenju vonjal še vse kaj hujšega), tako das preživim prijetno urico druženja s tukajšnjimi tjulni.
Všeč mi je njihova ležernost, prepuščajo se toplim žarkom zimskega sonca, poležavanju v pesku in zvoku valovanja morskih valov... Skorajda popolni Carpe Diem! Vendar bognedaj, da bi kdo zmotil njihovo uživaško pozo ali ogrozil njihov položaj v skupini. Tedaj znajo pokazati zobe in njihov gromki glas! Ne bi rad bil zraven...
