Etosha zavita v prah in pepel kot Pompeji
Med velike sesalce v nacionalnem parku Etosha spadajo lev, leopard, slon, nosorog, žirafa, wildebeest, gepard, hijena, gorska in ravninska zebra, springbok, kudu, gemsbok in antilopa eland. Za nekatere od njih enostavno ni najti slovenskega izraza. Recimo springbok je kot naša srna, rjavo bele barve in z drobnimi rožički; kudu je bolj podoben gamsu, ima progasto rjavo kožo z nekaj grive in spiralasto zavite rogove; gemsbok je rjave barve z belo-črno progasto glavo in ravnimi ošiljenimi rogovi; eland pa ima drobne prečne proge po telesu, je precej močne rasti in če ne bi imel ošiljenega gobca, bi precej spominjal na naše govedo.
Sicer pa je bila Etosha nekoč cvetoč naravni park s številnimi in raznovrstnimi živalmi ter bogatim rastlinjem, dandanes pa se je vsled večletne suše, ki pesti to deželo, veliko teh živali preselilo v sosednjo Botsvano ali še dlje na vzhod proti Južni Afriki. Kdor je že videl kakšen drug park v Afriki, recimo Krugerjev v Južni Afriki, Ngorongoro v Tanzaniji ali Tsavo v Keniji, bo tukaj verjetno malce razočaran.
Še vedno je opaziti veliko živali, a so le-te precej shirane in zaprašene od suhe zemlje, ki jo raznaša veter, mnogo jih je tudi pomrlo od lakote. Država rešuje problem suše tako, da je zgradila nekaj umetnih napajalnih lukenj, kamor se živali hodijo napajat in tudi krmit. Tu so tudi primerne točke za turiste, željne opazovanja in fotografiranja divjadi.
Dva dneva, kolikor jih namenimo raziskovanju Etoshe in potepanju po njenih zaprašenih cestah, nam vseeno nudita dovolj priložnosti za obisk vseh živalskih rodov in vrst, ki jih premore tukajšnji živalski svet. O rastlinju pa žal ni kaj dosti reči, suša ga je izpila do trnjev in trde skorje in veter ga je posul s prahom kot Vezuv Pompeje...
Sicer pa je bila Etosha nekoč cvetoč naravni park s številnimi in raznovrstnimi živalmi ter bogatim rastlinjem, dandanes pa se je vsled večletne suše, ki pesti to deželo, veliko teh živali preselilo v sosednjo Botsvano ali še dlje na vzhod proti Južni Afriki. Kdor je že videl kakšen drug park v Afriki, recimo Krugerjev v Južni Afriki, Ngorongoro v Tanzaniji ali Tsavo v Keniji, bo tukaj verjetno malce razočaran.
Še vedno je opaziti veliko živali, a so le-te precej shirane in zaprašene od suhe zemlje, ki jo raznaša veter, mnogo jih je tudi pomrlo od lakote. Država rešuje problem suše tako, da je zgradila nekaj umetnih napajalnih lukenj, kamor se živali hodijo napajat in tudi krmit. Tu so tudi primerne točke za turiste, željne opazovanja in fotografiranja divjadi.
Dva dneva, kolikor jih namenimo raziskovanju Etoshe in potepanju po njenih zaprašenih cestah, nam vseeno nudita dovolj priložnosti za obisk vseh živalskih rodov in vrst, ki jih premore tukajšnji živalski svet. O rastlinju pa žal ni kaj dosti reči, suša ga je izpila do trnjev in trde skorje in veter ga je posul s prahom kot Vezuv Pompeje...