Padli meteorit in odštekani Joe
Grootfontain je sicer mirno in provincialno mestece, ki služi lokalnim farmerjem za nabavo potrebščin in upravne zadeve, premore pa znamenitost, ki je edinstvena na svetu. Semkaj je nekako pred 30.000 - 80.000 leti (khm, kar precej rezerve so si vzeli) treščil meteorit in odkar pa ga je leta 1920 odkril lokalni farmer, je postal turistična atrakcija in je zdaj na ogled svetovni javnosti.
Hoba Meteorit (kot se imenuje) je po sestavi večinoma iz železa in niklja in je težak okrog 60 ton. Bojda so ga nekako 6 ton že odkrhnili nepridipravi. Sicer pa je kockaste oblike, okrog njega pa so pozidali stopničasto galerijo za turistične oglede. Selfiji padajo kot za stavo! Všeč so mi duhoviti napisi na stavbi in ob njej. Privoščimo si še zadnji zajtrk na prostem in jo mahnemo po dolgi poti (skoraj 600 km sicer dobre asfaltne ceste) do Windhoeka.
Windhoek si uspemo ogledati tudi podnevi in priznati moramo, da se je razvil v prav lepo in urejeno mesto. Tukajšnji župan bi lahko z ljubljanskim tekmoval za najlepše mesto na svetu (ali vsaj v Afriki!). Zvečer si rezerviramo mizo v eni najboljših restavracij v mestu "Joe's Beerhouse - A Great Escape". Restavracija pravzaprav ni enotna stavba, sestavljena je iz številnih prizorišč z raznovrstnimi omizji, ki so opremljena z najrazličnejšo kramo, eksponati, skulpturami in uporabnimi predmeti: slike, kipci, afriška umetnost, namibijska obrt, odsluženi predmeti, pisalni stroj, wc školjka, umivalnik, lutke, posoda, brivnik, kamin, lonci, cekarji, lesene klopi in mize iz masivnega lesa, raznovrstne lučke in svetila... ni da ni! Pa na stotine stekleničk izpitega Jägermeisterja...
Vse skupaj deluje kot dokaj urejen in funkcionalen kaos. Na vrhu strehe pa kraljuje pravi pravcati mini morris - avtomobil. Hrana odlična! Najboljša kar sem jo jedel v Namibiji. Privoščim si mesni tris: "Namib bush fire" (spingbok - kudu - orix), izvrstno, okusno, navdušujoče, za prste obliznit! Nekateri si naročijo krokodila, drugi spet klasiko z wildebeestom ali zebro, vse je zares odlično! Tale Joe je res mojster!
Zjutraj odhod in prestavljen let: Air Namibija nas preloži na British Airways, mudi se nam v Johannesburg. Tu nas južnoafriški birokrati pustijo čakati pred okenci za cheking, a končno nam uspe ujeti letalo za Istambul. Zjutraj se z letalom pol ure (sic!) vozimo po novem letališču v Istambulu, ker smo pristali na neki zunanji stezi. Letališče je zares ogromno, odprli so ga oktobra 2018 z aprilom 2019 pa je pričelo delovati s polno kapaciteto.
Še skok na naslednje letalo do Ljubljane in po uri in pol se skozi okno prikaže domača pokrajina in zadnje mesto pred pristankom - Domžale.
Hoba Meteorit (kot se imenuje) je po sestavi večinoma iz železa in niklja in je težak okrog 60 ton. Bojda so ga nekako 6 ton že odkrhnili nepridipravi. Sicer pa je kockaste oblike, okrog njega pa so pozidali stopničasto galerijo za turistične oglede. Selfiji padajo kot za stavo! Všeč so mi duhoviti napisi na stavbi in ob njej. Privoščimo si še zadnji zajtrk na prostem in jo mahnemo po dolgi poti (skoraj 600 km sicer dobre asfaltne ceste) do Windhoeka.
Windhoek si uspemo ogledati tudi podnevi in priznati moramo, da se je razvil v prav lepo in urejeno mesto. Tukajšnji župan bi lahko z ljubljanskim tekmoval za najlepše mesto na svetu (ali vsaj v Afriki!). Zvečer si rezerviramo mizo v eni najboljših restavracij v mestu "Joe's Beerhouse - A Great Escape". Restavracija pravzaprav ni enotna stavba, sestavljena je iz številnih prizorišč z raznovrstnimi omizji, ki so opremljena z najrazličnejšo kramo, eksponati, skulpturami in uporabnimi predmeti: slike, kipci, afriška umetnost, namibijska obrt, odsluženi predmeti, pisalni stroj, wc školjka, umivalnik, lutke, posoda, brivnik, kamin, lonci, cekarji, lesene klopi in mize iz masivnega lesa, raznovrstne lučke in svetila... ni da ni! Pa na stotine stekleničk izpitega Jägermeisterja...
Vse skupaj deluje kot dokaj urejen in funkcionalen kaos. Na vrhu strehe pa kraljuje pravi pravcati mini morris - avtomobil. Hrana odlična! Najboljša kar sem jo jedel v Namibiji. Privoščim si mesni tris: "Namib bush fire" (spingbok - kudu - orix), izvrstno, okusno, navdušujoče, za prste obliznit! Nekateri si naročijo krokodila, drugi spet klasiko z wildebeestom ali zebro, vse je zares odlično! Tale Joe je res mojster!
Zjutraj odhod in prestavljen let: Air Namibija nas preloži na British Airways, mudi se nam v Johannesburg. Tu nas južnoafriški birokrati pustijo čakati pred okenci za cheking, a končno nam uspe ujeti letalo za Istambul. Zjutraj se z letalom pol ure (sic!) vozimo po novem letališču v Istambulu, ker smo pristali na neki zunanji stezi. Letališče je zares ogromno, odprli so ga oktobra 2018 z aprilom 2019 pa je pričelo delovati s polno kapaciteto.
Še skok na naslednje letalo do Ljubljane in po uri in pol se skozi okno prikaže domača pokrajina in zadnje mesto pred pristankom - Domžale.
