Zakaj? Ker politika še vedno ne šteka, da planeta B ni! Marca nas je več kot dvanajst tisoč zasedlo ulice in trge desetih slovenskih mest. Zahtevali smo dostojno življenje na ohranjenem planetu za vse. Na vlado smo naslovili več konkretnih in izvedljivih ukrepov, a ta razen visokoletečih besed in odziva v vsega petih povedih (šele dva meseca po protestu) ni ukrepala. Še več, zadnji vladni podnebni dokumenti so v nasprotju z resno podnebno politiko. Zato nam ne preostane drugega, kot da odločevalce ponovno opozorimo, naj se ne igrajo z našo skupno prihodnostjo!
0 Comments
Terme 3000, Moravske toplice, Prekmurje. Vreme sončno, voda topla, hrana odlična!
Murska Sobota, Moravske toplice, Gornja Radgona, Radkesburg, Radenci, Tišina, Beltinci, Turnišče, Renkovci, itd.
Kolesarjenje, 90 km. Foto: EPA Zgodovinska zmaga Rogliča - zasavski orel pristal v Madridu
Kolesarji na španskem krogu so končali tritedenski pekel. Na paradi šampionov v Madridu je tudi uradno zmagovalec Vuelte postal Primož Roglič, kar je eden največjih uspehov v zgodovini slovenskega športa. Primož Roglič je zmagal na Dirki po Španiji, kar je sploh prva slovenska zmaga na tritedenskih dirkah. Zasavski orel je letos že pisal zgodovino, saj je na Dirki po Italiji s tretjim mestom postal prvi Slovenec, ki se je na grand tourih povzpel na zmagovalni oder. Tokrat je šel še korak dlje, ob rdeči majici je osvojil še zeleno majico za najboljšega kolesarja po točkah. Slovenski praznik je dopolnil Tadej Pogačar, ki je stopničke zasedel že ob debiju. Največji up slovenskega kolesarstva je ob tem dobil še tri etapne zmage, za piko na i pa osvojil še belo majico za najboljšega kolesarja do 25 let. Edina majica, ki ni šla v slovenske roke, je pikčasta majica za najboljšega gorskega kolesarja, ki jo je osvojil Francoz Geoffrey Bouchard. Zadnja etapa je bila ravninska v dolžini 106 kilometrov. Pravljično: Pogačarju etapa in oder, Roglič pred skupno zmago V nedeljo le še dobrih sto ravninskih kilometrov od Fuenlabrade do MadridaŠe en slovenski dan na Vuelti! Kolesar Tadej Pogačar je v velikem slogu dobil 20. etapo in se skupno prebil na tretje mesto, Primož Roglič pa je gladko ubranil rdečo majico, tako da že lahko hladi šampanjec za zgodovinsko nedeljsko slavje v Madridu. V gorovju Gredos se bo danes odvila zadnja bitka na La Vuelti 2019. "Še en dan bom bližje Madridu," je stoičen odgovor Primoža Rogliča na vprašanje, kaj pričakuje od zadnje etape, ki mu lahko odvzame skupno zmago na 74. Dirki po Španiji. Šest gorskih vzponov: dva 1. kategorije, dva 2. kategorije in po dva 3. kategorije, kakršen je tudi ciljni vzpon na Plataforma de Gredos. Skupno se v 190,4 km po gorovju Gredosnabere kar 4.793 višinskih metrov (po VeloViewerju), kar je rekordna vsota vzponov na letošnji Vuelti. Po dva vzpona 3., 2. in 1. kategorije Štart v Arenas de San Pedro (160 km po cesti zahodno od Madrida) je ob 12.11, v osrčje Gredosa pa naj bi najboljši kolesarji priplezali med 17.19 in 17.57. Na začetku sta dva vzpona, ki pa sta skorajda enotna, saj je vmes le kratek predah, tako da ob seštevku vzpona Pedro Bernardo (18,4 km, 4,4 %, za 810 vzpona) in Serranillos (9 km, 4,8 %, za 440 m) dobimo kar 30 km dolg vzpon s povprečno 3,6-odstotnim naklonom, kar vabi izzivalce, da dirka eksplodira že na začetku. Sledi najstrmejši vzpon dneva na Alto de Navatalgordo(5,3 km, 7,6 %), kjer je kopica klančin z več kot 10-odstotnim naklonom, etapa pa ni prišla niti na polovico. Sledi kopica spustov in vzponov, ki niso niti kategorizirani. Med okrepčevano postajo in prelazom Navarredondo de Gredos (1.530 m) je 300 m vzpona, ki ni izpostavljenih. Nasprotno je kot 3. kategorije označen vzpon na prelaz Chia (3 km, 4 %, za 120 m). Predzadnji vzpon 1. kategorije Pena Negra(14,2 km, 5,9 %, za 840 m) je mesto, kjer se morajo tekmeci za majice resnično podati v napad, če želijo še kaj spremeniti. Tudi tukaj je nekaj strmejših odsekov, najtežji je prav na koncu s 13,7-odstotnim delom. Na koncu iz mesta Hoyos del Espino sledi še ciljni vzpon na Plataformo de Gredos (9,4 km, 3,8 %, za 360 m). Dež, nevihte, strele, grmenje Številni vzponi prinesejo tudi kopico spustov in tukaj stvari zapleta vreme. Napoved je skrb vzbujajoča ali pa navdušujoča, odvisno koliko imaš rad dež in nevihte. Obeta se veliko dežja, tudi nevihte s strelami, teren nad tisoč višinskimi metri pa je močno odprt, a vsaj veter naj ne bi pihal premočno (do 15 km/h). UCI WORLDTOUR 74. DIRKA PO ŠPANIJI 20. etapa Arenas S.Pedro-Platforma Gredos,190 km: 1. T. POGAČAR SLO 5:16:40 2. A. VALVERDE ŠPA +1:32 3. R. MAJKA POL isti 4. H. PERNSTEINER AVT čas 5. P. ROGLIČ SLO 1:41 6. S. HIGUITA KOL 1:49 7. D. TEUNS BEL 1:49 8. N. QUINTANA KOL 1:56 9. M. NIEVE ŠPA 1:59 10. W. KELDERMAN NIZ 1:59 11. M. A. LOPEZ KOL 2:12 Skupni vrstni red po 20. etapi: 1. P. ROGLIČ SLO 80:18:54 2. A. VALVERDE ŠPA +2:33 3. T. POGAČAR SLO 2:55 4. N. QUINTANA KOL 3:46 5. M. A. LOPEZ KOL 4:48 6. R. MAJKA POL 7:33 7. W. KELDERMANN NIZ 10:04 8. C. F. HAGEN NOR 12:54 Foto: Bobo, Aleš Oblak in EPA Čudovit sprejem za slovenske športne junakeSrebrni odbojkarji so z več tisoč navijači na Kongresnem trgu proslavili naslov evropskih podprvakov. A rezultat, kot poudarja Tine Urnaut, niti približno ni toliko vreden kot vsa čustva. Po finalni tekmi v Parizu, v kateri je bila Srbija boljša s 3:1, so bili slovenski reprezentanti kar nekaj časa povsem na tleh, a so hitro ugotovili, da so naredili veliko delo.
Sprejem, kot si ga lahko vsak le želi Na Kongresnem trgu so se odbojkarjem pridružili kolesarja Primož Roglič in Tadej Pogačar, kajakaša Eva Terčelj in Nejc Žnidarčič ter kanuist Luka Božič. "Neverjetni ste, imam kar malo treme. To je tudi potrditev za vse rezultate. Sprejem, kot si ga lahko vsak želi," je povedal zmagovalec Vuelte Roglič. Na koncu uradnega dela sprejema je ves Kongresni trg še enkrat zapel Zdravljico brez glasbene spremljave, tako kot je bil to običaj med tekmami v Stožicah. Evropsko prvenstvo bomo v Sloveniji gostili prvič, v ljubljanske Stožice v okviru skupine C prihajajo Belorusija, Finska, Turčija, Severna Makedonija in Rusija, v nadaljevanju bomo pri nas priča še obračunom osmine finala in četrtfinala, na sporedu bo tudi polfinale. Zgodovina prvenstevOdbojka se je kot eden vodilnih športov na svetu po koncu II. svetovne vojne na novo organizirala, plod tega pa je bilo prvo evropsko prvenstvo v Italiji. Od samega začetka pa vse do propada komunizma so svetovni in evropski odbojki vladala moštva iz Vzhodne Evrope. Prvi prvak stare celine je postala Češkoslovaška, ki je na naslednjih dveh turnirjih žezlo prepustila Sovjetski zvezi. Država razpadla leta 1991 je tudi najuspešnejša osvajalka odličij, saj je osvojila kar 12 naslovov prvakov (če ji prištejemo tudi zlato Skupnosti neodvisnih držav leta 1991), ob tem pa je bila še dvakrat tretja. Skupna država Čehov in Slovakov je v 50. letih še dvakrat zavzela odbojkarski vrh, nato pa so prevlado Sovjetov zmotili le še Romuni leta 1963. Po letu 1991 prevlada 'azzurrrov' Z novo stvarnostjo na vzhodu je nastopil čas za Italijo, ki je v 12 letih kar šestkrat postala evropski prvak. Med prvake sta se v tem času vpisala še Nizozemska ('95) in Zvezna republika Jugoslavija ('01). Medalje je osvojilo še devet držav, najnesrečnejša reprezentanca je Poljska, ki je v 70. izgubila kar pet final zapored. Od leta 1975 in prvenstva v Beogradu je turnir na sporedu vsake dve leti, na zadnjih prvenstvih pa sodeluje po 16 držav. Slovenska premiera v Ostravi Odbojkarska Slovenija se je leta 2001 prvič predstavila na velikem tekmovanju. Novinci na turnirjih so imeli težavno delo in so na štirih tekmah osvojili le 3 nize. Prvo srečanje s Čehi v Ostravi so izgubili s 3:1, Slovaki pa so varovance Gregorja Hribarja ugnali šele po petih nizih. Močnejšim moštvom Bolgarije in Nizozemske se Slovenci niso mogli upirati. Dober odpor kasnejšim prvakov v Rusiji Ob uvrstitvi na prvenstvo leta 2007 je Slovenijo v Rusijo popeljal novi selektor Iztok Kšela. Prenovljena reprezentanca se je v St. Peterburgu dobro upirala Španiji, ki je kasneje presenetljivo osvojila naslov evropskih prvakov. Slovenija je pred Pascualom, bratoma Falasca in Moltom klonila z 1:3. Enak izid je bil na drugem srečanju ob porazu s Slovaško, medtem ko je Francija slavila z gladkih 3:0. V Turčiji osvojili le en niz Tudi na tretjem evropskem prvenstvu Slovenija v Turčiji Slovenija ni dosegla zmage. Varovanci Gregorja Hribarja so v Izmirju najprej izgubili proti Španiji (0:3), nato še proti Slovaški (0:3) in že po dveh tekmah praktično ostali brez možnosti za napredovanje. Na dvoboju z Grčijo so le osvojili niz (1:3) in se z grenkim priokusom spet poslovili od nadaljnjega tekmovanja. 2011: Končno prekinili urok in prvič zmagali Leta 2011 na prvenstvu v Avstriji in na Češkem je slovenska reprezentanca končno prekinila urok. Na uvodni terkmi na Dunaju je s 3:0 padla reprezentanca Avstrije, kar je bila prva zmaga Slovenije na EP-jih na 12 tekmah. Slovenci so v drugem krogu klonili proti Srbiji (1:3), nato pa premagali Turčijo s 3:2 in osvojili drugo mesto v skupini. V boju za četrtfinale so jih po ogorčenem boju z 2:3 ugnali Finci. Slovenija je na koncu zasedla deveto mesto, kar je bila njena najvišja uvrstitev na evropskih prvenstvih. Naslov je osvojila Srbija, ki je v finalu s 3:1 odpravila Italijo. 2013: V treh dneh od raja do pekla Evropsko prvenstvo leta 2013 sta gostili Danska in Poljska. Slovenci so odlično začeli prvenstvo in v prvem dvoboju s 3:1 presenetili favorizirane branilce naslova Srbe. Visokoleteče Slovence so na drugi tekmi prizemljili Finci, ki so slavili s 3:1. Varovanci Luke Slabeta so v 3. krogu izgubili še proti Nizozemski s 3:1, zasedli zadnje mesto v skupini in se poslovili od evropskega prvenstva. V finalu so Rusi s 3:1 premagali Italijo in prvič postali evropski prvaki. Še pod okriljem Sovjetske zveze so sicer 12-krat stopili na vrh stare celine. Tretje mesto so osvojili Srbi. 2015: Nepozabno srebro slovenskih fantov Sloveniji je preboj med evropsko msetano uspel na evropskem prvenstvu, ki sta ga skupaj organizirali Italija in Bolgarija. Varovanci Andree Gianija so v skupini najprej gladko ugnali Belorusijo, nato pa morali priznati premoč Poljski in Belgiji. Poraza jim nista pristrigla peruti. V repesažu za četrtifnale so Slovenci povsem nadigrali Nizozemce, nato pa so se za poraz v predtekmovanju oddolžili še svetovnim prvakom Poljakom, ki so jih ugnali s 3:2. V polfinalu je s 3:1 padla še Italija in eden največjih uspehov slovenskega ekipnega športa je bil tu. V finalu so morali priznati premoč Francije, a Slovenci so se za vedno vpisali na evropski odbojkarski zemljevid. 2017: Slovenci zmleli Poljake, nato brez možnosti proti Rusom Slovenija se je na Poljskem drugič zapored uvrstila v četrtfinale. Najprej so bili varovanci Slobodana Kovača s 3:0 boljši od Španije, kar je bila njihova edina zmaga v predtekmovanju. S 3:0 so jih nato odpravili Rusi in nato z istim izidom tudi Bolgari. Tekmo turnirja so slovenski odbojkarji odigrali v repesažu, kjer so v peklenskem vzdušju v Krakovu gladko s 3:0 premagali gostitelje Poljake. V četrtfinalu je Slovenijo s 3:0 zaustavila Rusija, ki je osvojila tudi evropski naslov z zmago s 3:2 nad Nemčijo. Dosedanji zmagovalci: 1948 Češkoslovaška 1950 Sovjetska zveza 1951 Sovjetska zveza 1955 Češkoslovaška 1958 Češkoslovaška 1963 Romunija 1967 Sovjetska zveza 1971 Sovjetska zveza 1975 Sovjetska zveza 1977 Sovjetska zveza 1979 Sovjetska zveza 1981 Sovjetska zveza 1983 Sovjetska zveza 1985 Sovjetska zveza 1987 Sovjetska zveza 1989 Sovjetska zveza 1991 Skupnost neodvisnih držav 1993 Italija 1995 Italija 1997 Nizozemska 1999 Italija 2001 ZR Jugoslavija (Slovenija 12. mesto) 2003 Italija 2005 Italija 2007 Španija (Slovenija 16. mesto) 2009 Poljska (Slovenija 15. mesto) 2011 Srbija (Slovenija 9. mesto) 2013 Rusija (Slovenija 13. mesto) 2015 Francija (Slovenija 2. mesto) 2017 Rusija (Slovenija 8. mesto) Foto: Reuters Zgodovina svetovnih prvenstev
- Buenos Aires, Argentina, 1950: 1. Argentina 2. ZDA 3. Čile Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) je na kongresu med olimpijskimi igrami leta 1948 v Londonu odločila, da bo med olimpijskim premorom organizirala svetovna prvenstva. Organizacijo prvega srečanja najboljših reprezentanc sveta je sprejela Argentina in tako je Buenos Aires med 22. oktobrom in 3. novembrom 1950 gostil prvo košarkarsko svetovno prvenstvo. FIBA je število udeleženk omejila na deset, najboljše tri reprezentance zadnjih olimpijskih iger, gostiteljico prvenstva ter po dve reprezentanci Azije, Evrope in Južne Amerike. Med udeleženkami SP je bila po odpovedi vseh azijskih moštev tudi Jugoslavija, ki jo je vodil trener Nebojša Popovič. Jugoslovani so po porazih proti Ekvadorju, Čilu ter Peruju zaradi političnih razlogov zavrnili tekmo s Španijo in tekmovanje brez zmage končali na zadnjem mestu. Prvi svetovni prvaki so postali košarkarji Argentine, ki so premagali vse nasprotnike, drugo mesto so zasedli Američani, bronasto kolajno pa so osvojili Čilenci, ki so imeli v svojih vrstah tudi najboljšega strelca prvega SP Rufina Bernedo. - Rio de Janeiro, Brazilija, 1954: 1. ZDA 2. Brazilija 3. Filipini Štiri leta po premieri je SP gostila Brazilija. Po prvotnem načrtu bi moral SP 1954 organizirati Sao Paulo, a jo je prirediteljem zagodlo vreme. Močno deževje je poškodovalo streho tamkajšnje Palače športov, tako da se je dvanajsterica reprezentanc preselila v Rio de Janeiro. Med nastopajočimi je bila tudi reprezentanca Jugoslavije, v kateri sta bila tudi Slovenca Bogdan Mueller in Boris Kristančič. Jugoslavija je premagala Peru, izgubila pa proti Urugvaju, Franciji, Čilu in Paragvaju ter osvojila predzadnje mesto. Ker Argentinci niso branili naslova svetovnih prvakov, je bilo že pred prvenstvom jasno, da se bodo na svetovni prestol zavihtela nova imena. Vrh so zasedli podprvaki prvega prvenstva Američani, drugo mesto so osvojili gostitelji, tretje pa Filipinci. - Santiago, Čile, 1959: 1. Brazilija 2. ZDA 3. Čile Na SP v Čilu je nastopilo dvanajst reprezentanc, med katerimi pa ni bilo jugoslovanske. Prvič je na prvenstvu nastopila Sovjetska zveza in na nogometnem igrišču v Santiagu premagala kasnejšo zmagovalko Brazilijo. Zlato kolajno so osvojili Brazilci, srebro so si priigrali branilci naslova Američani, z bronom pa so se okitili gostitelji. Med posamezniki so izstopali Juan Vicens, Wlamir Marques in Gerome Viadal, sicer tudi najboljši strelci turnirja. - Rio de Janeiro, Brazilija, 1963: 1. Brazilija 2. Jugoslavija 3. Sovjetska zveza Po devetih letih je SP vnovič gostila Brazilija. Po prvotnem načrtu bi turnir sicer morali gostiti Filipini, a je v zadnjem trenutku prišlo do političnih nesoglasji, zaradi katerih Filipinci niso smeli sodelovati na prvenstvu. Na drugem prvenstvu v Braziliji je sodelovalo trinajst reprezentanc, osem ameriških in štiri evropske. Zlato kolajno so si priigrali košarkarji Brazilije, ki so premagali Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo, ZDA in Francijo. Glavna zvezdnika prvenstva sta postala Amaury Pasos in Wlamir Marques. Srebrne kolajne so okoli vratu obesili Jugoslovanom, med katerimi sta bila tudi Vital Eiselt in Ivo Daneu. Jugoslovani so premagali Perujce, Japonce, Portoričane, Američane, Italijane, Francoze in Sovjete, izgubili pa le proti kasnejšim svetovnim prvakom. - Montevideo, Urugvaj, 1967: 1. Sovjetska zveza 2. Jugoslavija 3. Brazilija Po prvenstvih v Argentini, Braziliji in Čilu je FIBA organizacijo SP zaupala še eni južnoameriški reprezentanci, Urugvaju. Leto prej so v počastitev 35. obletnice FIBA v Čilu organizirali svetovni pokal, na katerem je prvo mesto osvojila Jugoslavija, pred ZDA in Sovjetsko zvezo. Na "pravem" prvenstvu sta se v nizkih zimskih temperaturah v Urugvaju najbolje znašli Sovjetska zveza in Jugoslavija, uspešnejša je bila Sovjetska zveza, ki je prejela pokal Jamesa Naismitha, ustanovitelja košarke. Za svetovne prvake so tedaj igrali Vladimir Andrejev, Sergej Belov, Tino Lepmez, Jaak Lipso, Aleksander Travin, Rudolf Njesterov, Modestas Paulauskas, Anatoli Polivoda, Prit Tomson, Surab Sakandelidse, Jurij Selčov in Genadij Volnov. Srebro so si priigrali Jugoslovani, ki so pod vodstvom Ranka Žeravice premagali Mehiko, Italijo, Poljsko, Brazilijo, Argentino, ZDA in izgubili proti Urugvaju ter SZ. Barve svetovnih podprvakov sta branila tudi Borut Bassin in Ivo Daneu. - Ljubljana, Jugoslavija, 1970: 1. Jugoslavija 2. Brazilija 3. Sovjetska zveza Po petih svetovnih prvenstvih v Južni Ameriki se je tedaj že dodobra uveljavljeno tekmovanje preselilo v Evropo, čast organizacije prestižnega prvenstva je doletela Jugoslavijo, ki je gostitev najboljših košarkarjev zaupala Ljubljani. Prvenstva se je udeležilo dvanajst reprezentanc, vodilno vlogo pa je odigrala gostiteljica, ki se je ob glasni podpori domačih gledalcev v dvorani Tivoli povzpela na svetovni prestol. Jugoslovani so suvereno opravili vlogo favorita, premagali Italijo, Brazilijo, Češkoslovaško, Urugvaj in ZDA ter izgubili le proti Sovjetski zvezi. Manjši spodrsljaj jih ni oddaljil od boja za zlato kolajno, ki so si jo priborili z zmagami nad Brazilijo, Italijo in ZDA. - San Juan, Caguas, Ponce, Portoriko, 1974: 1. Sovjetska zveza 2. Jugoslavija 3. ZDA Po prvem prvenstvu na stari celini se je srečanje najboljših reprezentanc sveta preselilo na eksotične Antile, na svetovni prestol pa se je še tretjič zapored zavihtela evropska ekipa. Branilci naslova Jugoslovani in gostitelji prvenstva Portoričani so se uvrstili neposredno v četrtfinale, ostalih dvanajst reprezentanc pa se je borilo za šest prostih mest med najboljšo osmerico. Za prvo mesto sta se v finalu udarili Jugoslavija in Sovjetska zveza, boljši pa so bili Sovjeti, pri katerih sta izstopala Alekdander Belov in Aleksander Salikov. V najboljšo peterko so bili poleg Belova in Salikova izbrani še Vinko Jelovac, Wayne Brabender in Alejandro Urgelles. ZDA so v Portoriko poslale najmlajšo in najmanj izkušeno ekipo, ki pa je najboljšima evropskima reprezentanca pošteno zagrenila naskok na vrh. - Manila, Filipini, 1978: 1. Jugoslavija 2. Sovjetska zveza 3. Brazilija Tako kot štiri leta prej v Portoriku, sta se tudi na Filipinih država gostiteljica in branilka naslova uvrstili neposredno v drugi del tekmovanja, kjer so se Filipinom in Sovjetski zvezi pridružile še Jugoslavija, Brazilija, ZDA, Kanada, Italija in Avstralija. Z desetimi zaporednimi zmagami so se do zlate kolajne prebili Jugoslovani, med katerimi so izstopali Dražen Dalipagič, Dragan Kičanovič in Krešimir Čosič, v zmagovalnem moštvu pa je bil takrat komaj 21-letni Peter Vilfan. Jugoslovanska reprezentanca je v finalu premagala Sovjetsko zvezo (105:92), bronasto kolajno pa si je priigralo moštvo Brazilije. - Cali, Bogota, Medellin, Bucurama, Cucuta, Kolumbija, 1982: 1. Sovjetska zveza 2. ZDA 3. Jugoslavija Kolumbijska reprezentanca se do leta 1982 ni nikoli udeležila svetovnega prvenstva, a ji je FIBA vseeno zaupala organizacijo devetega zaključnega turnirja najboljših moštev sveta. Domača ekipa se ni mogla dostojno kosati s Sovjetsko zvezo, ZDA, Jugoslavijo, Španijo, Avstralijo in Kanado in je tekmovanje končala na dnu razpredelnice. Potem ko sta se na svetovnem prestolu od leta 1967 izmenjevali reprezentanci Sovjetske zveze in Jugoslavije, je SP v Kolumbiji znova pripadlo Sovjetom. V dvoboj najboljših evropskih reprezentanc so se vmešali še Američani, ki so na jug poslali kakovostno moštvo na čelu z Glennom Riversom, Antoinom Carrom in Jimom Thomasom. V finalu so bili reprezentanti Sovjetske zveze za točko boljši od Američanov (95:94), v tekmi za tretje mesto pa je moštvo Jugoslavije, v katerem je bil tudi Peter Vilfan, s 119:117 premagalo Španijo. - Madrid, Barcelona, Zaragoza, Ferrol, Malaga, Tenerife, Španija, 1986: 1. ZDA 2. Sovjetska zveza 3. Jugoslavija Ob jubilejnem desetem prvenstvu se je SP po šestnajstih letih vrnilo v Evropo in postreglo z največjim številom sodelujočih reprezentanc in kakovostnimi ekipami. Med štiriindvajsetimi državami udeleženkami je šesterica na SP nastopila prvič (Grčija, Nizozemska, Zvezna republika Nemčija, Angola, Nova Zelandija, Malezija). Po več kot treh desetletjih je na svetovni prestol spet stopilo moštvo ZDA, do finala pa je izgubilo le tekmo proti Argentini. V finalu so Sovjeti Američane pošteno namučili, minuto pred koncem je vodstvo ZDA znašalo le eno točko. Drugo zlato kolajno v zgodovini svetovnih prvenstev je ZDA prinesel Kenny Smith. Najboljši strelec prvenstva je bil Grk Nikos Gallis (33,7 točke na tekmo), najboljši podajalec Argentinec Miguel Cortijo, bloker Jugoslovan Stojko Vrankovič, najboljši skakalec pa Brazilec Gerson Victalino. - Buenos Aires, Santa Fe, Rosario, Villa Ballesta, Cordoba, Salta, Argentina, 1990: 1. Jugoslavija 2. Sovjetska zveza 3. ZDA Enajsto SP se je po štirih desetletjih vrnilo na prvo prizorišče v Argentino. ZDA so v Južno Ameriko poslale moštvo, ki je bilo daleč od sanjskega, čeprav so ga sestavljali tudi NBA-jevci Alonzo Mourning, Kenny Anderson in Billy Owens. Zato pa je bila reprezentanca Jugoslavije ena najmočnejših v zgodovini. Dražen Petrovič, Velimir Perasovič, Zoran Čutura, Toni Kukoč, Žarko Paspalj, Jure Zdovc, Željko Obradovič, Radislav Čurčič, Vlade Divac, Arijan Komazec, Zoran Jovanovič in Zoran Savič so po spodrsljaju proti Portoriku v predtekmovanju (75:82) v velikem slogu premagali Venezuelo, Angolo, Brazilijo, ZDA, Grčijo in dvakrat Sovjetsko zvezo. Portoričani so po zmagi nad Jugoslavijo v predtekmovanju ciljali na sam vrh, a se spodtaknili na zadnjih dveh ovirah. V polfinalu so klonili proti Sovjetski zvezi (82:98), v tekmi za tretje mesto pa morali priznati premoč ZDA (105:107). - Toronto, Hamilton, Kanada, 1994: 1. ZDA 2. Rusija 3. Hrvaška Prvenstvo v Kanadi je bilo v številnih pogledih nekaj posebnega. V Torontu je tekme SP gostila dvorana za baseball Skydome, ki so jo preuredili v košarkarsko dvorano z za SP rekordnimi 32.616 sedeži. Po premieri na olimpijskih igrah 1992 v Barceloni so Američani tudi na SP poslali košarkarje iz severnoameriške lige NBA. V "sanjskem moštvu 2" sicer ni bilo Michaela Jordana, severne sosede pa so navduševali Alonzo Mourning, Dominique Wilkins, Dan Majerle, Reggie Miller, Mark Price in Shaquille O'Neal. Ekipa selektorja Dona Nelsona je kot za šalo premagala Španijo, Kitajsko, Brazilijo, Avstralijo, Portoriko, Rusijo, Grčijo in v finalu s 46 točkami razlike še Rusijo (137:91). Precej spremenjene so bile tudi evropske ekipe. Zaradi razpada Sovjetske zveze in SFR Jugoslavije so na SP nastopile nove države, Srbi in Črnogorci pa zaradi sankcij še niso smeli sodelovati med najboljšimi. Drugo mesto so zasedli Rusi in tako osvojili prvo samostojno kolajno na SP, bron pa so osvojili Hrvati, ki so si leto po tragični smrti kapetana Dražena Petroviča leto priigrali prvo in doslej edino kolajno svetovnih prvenstev. - Atene, Grčija, 1998: 1. Jugoslavija 2. Rusija 3. ZDA Zaradi bojkota igralcev lige NBA so Američani v grško prestolnico poslali amatersko ekipo in prvenstvo postavili na nižjo raven. Kandidatov za odličja je bilo z oslabljenimi Američani več kot na zadnjih prvenstvih, za veliko vrnitev pa so po razpadu skupne države poskrbeli Jugoslovani, za katere so igrali le košarkarji Srbije in Črne gore. Dejan Bodiroga, Aleksandar Djordjevič, Željko Rebrača in soigralci, med katerimi pa ni bilo Vlada Divca, Zorana Saviča in Predraga Daniloviča, so pod taktirko Željka Obradoviča izgubili le tekmo predtekmovanja proti Italijanom, premagali pa Portoriko, Japonsko, Kanado, Grčijo, Argentino in po dvakrat Grčijo ter Rusijo. V finalu so "plavi" po podaljšku premagali Rusijo (82:74), v tekmi za tretje mesto pa so bili Američani boljši od Litve (84:82). - Indianapolis, ZDA, 2002: 1. Srbija in Črna gora 2. Argentina 3. Nemčija SP 2002 se bo v zgodovino FIBA zapisalo kot prvo prvenstvo v domovini košarke in kot eno najzanimivejših. Pred začetkom prvenstva so se strokovnjaki strinjali, da se lahko več kot polovica sodelujočih moštev uvrsti v polfinale, večina pa se je spraševala, ali lahko domači zvezdniki prvenstvo zaključijo brez poraza. Odgovor so dobili že v zadnjem krogu predtekmovanja, ko so Američani izgubili proti kasnejšim finalistom Argentincem z 80:87. Poraz "sanjskega moštva" je pomenil konec niza 58 zmag ameriške reprezentance, ki se je v četrtfinalu pomerila s Srbijo in Črno goro in izgubila z 78:81 ter tako ostala brez boja za odličja. V razburljivem finalu je reprezentanca Srbije in Črne gore po podaljšku premagala Argentino (84:77) in po razpadu skupne države drugič zapored postala svetovni prvak. V tekmi za tretje mesto je Nemčija premagala Novo Zelandijo (117:94). Za najkoristnejšega igralca prvenstva je bil proglašen nosilec bronaste kolajne Dirk Nowitzki, v najboljšo peterko pa so bili izbrani še Emanuel Ginobili (Argentina), Predrag Stojakovič (ZR Jugoslavija), Pero Cameron (Nova Zelandija) in Yao Ming (Kitajska). 2006: Japonska (Saitama, Hamamatsu, Hirošima, Saporo, Sendai) 1. ŠPANIJA 2. GRČIJA 3. ZDA Prvenstvo je šlo v zgodovino kot prvo, na katerem je nastopila tudi slovenska reprezentanca. (Znova) visokoleteče Američane z Jamesom, Wadeom in Anthonyjem so v polfinalu prizemljili Grki (101:95). Drugi polfinale se je končal s tesno zmago Špancev proti Argentincem (74:75). V šestem evropskem finalu svetovnih prvenstev od leta 1950 so Španci prevladali in deklasirali Grke (47:70) kljub odsotnosti Pauja Gasola, ki si je pred tem poškodoval nart. Bron je za tolažbo pripadel Američanom. Za najboljšega igralca prvenstva je bil izbran Pau Gasol. V idealno peterko so se uvrstili še Jorge Garbajosa, Carmelo Anthony, Emanuel Ginobili in Theodoros Papaloukas. MVP: Pau Gasol (Španija) Najboljši strelci: 1. Yao Ming (Kitajska) 25,3 2. Dirk Nowitzki (Nemčija) 23,2 3. Pau Gasol (Španija) 21,3 4. Carlos Arroyo (Portoriko) 21,2 5. Larry Ayuso (Portoriko) 21,2 Postava turnirja: Pau Gasol (Španija), Jorge Garbajosa (Španija), Carmelo Anthony (ZDA), Manu Ginobili (Argentina), Theodoros Papaloukas (Grčija). 2010: Turčija (Carigrad, Ankara, Izmir, Kayseri) 1. ZDA 2. TURČIJA 3. LITVA Drugič zapored je na svetovnem prvenstvu nastopila Slovenija, ki je po le enem porazu v skupinskem delu suvereno opravila z osmino finala proti Avstraliji (87:58), nato pa v četrtfinalu naletela na previsoko oviro Turčijo (95:68), za tem izgubila še dve tekmi in tekmovanje končala na osmem mestu. Američani so se po 16 letih vrnili na svetovni vrh. V Turčijo so pripeljali pomlajeno ekipo z izjemno nadarjenimi košarkarji. Prvo ime je bil Kevin Durant, ki je igral sijajno in bil izbran za najboljšega posameznika turnirja. Odlično so igrali tudi gostitelji Turki, ki so presenetili z uvrstitvijo v finale, kjer pa so bili premočni Američani (81:64). Bron so prav tako presenetljivo osvojili Litovci. MVP: Kevin Durant (ZDA) Najboljši strelci: 1. Luis Scola (Argentina) 27,1 2. Kirk Penney (Nova Zelandija) 24,7 3. Kevin Durant (ZDA) 22,8 4. Carlos Delfino (Argentina) 20,6 5. Džianlian Ji (Kitajska) 20,2 Postava turnirja: Kevin Durant (ZDA), Luis Scola (Argentina), Linas Kleiza (Litva), Hedo Türkoglu (Turčija), Miloš Teodosić (Srbija). 2014: Španija (Madrid, Barcelona, Sevilla, Granada, Bilbao, Las Palmas) 1. ZDA 2. SRBIJA 3. FRANCIJA Američani so bili tudi tokrat razred zase, saj so vse nasprotnike premagali za več kot 20 točk. V finalu so odpravili s Srbijo s 129:92. V boju za bron je Francija s 95:93 ugnala Litvo. Slovenija je s štirimi zmagami v predtekmovanju in porazom proti Litvi zasedla drugo mesto v skupini, kar ji je v osmini finala prineslo Dominikansko republiko. To so odpravili z 71:61 in se drugič zapored uvrstili v četrtfinale svetovnega prvenstva. Naslednji nasprotniki so bili Američani, ki so bili pričakovano previsoka ovira. NBA-zvezdniki so slavili s 119:76. Slovenija je s sedmim mestom prišla do svoje najboljše uvrstitve na svetovnih prvenstvih. MVP: Kyrie Irving (ZDA) Najboljši strelci: 1. J. J. Barea (Portoriko) 22,0 2. Andray Blatche (Filipini) 21,2 . Bojan Bogdanović (Hrvaška) 21,2 4. PauGasol (Španija) 20,0 5. LuisScola (Argentina) 19,5 Postava turnirja: Kyrie Irving (ZDA), Miloš Teodosić (Srbija), Nicolas Batum (Francija), Kenneth Faried (ZDA), Pau Gasol (Španija). 2019 - Kitajska (Peking) V Pekingu se je zaključilo 18. svetovno prvenstvo. V finalu, ki ni ponudil košarkarskega spektakla, so Španci gladko odpravili Argentince (75:95). Španci so do zlata prišli brez ene izgubljene tekme. Za Španijo je to druga zlata medalja na svetovnih prvenstvih po Tokiu 2006 in trinajsta na velikih tekmovanjih v tem tisočletju. Španski košarkarji so od evropskega prvenstva 2001 v Turčiji osvojili osem medalj na Eurobasketih (3 zlate, 2 srebrni, 3 bronaste), tri na olimpijskih igrah (2 srebrni, 1 bronasta) ter dve zlati na svetovnih prvenstvih. Argentina je tretjič v zgodovini igrala v finalu svetovnega prvenstva. Na prvem leta 1950 v domačem Buenos Airesu je premagala ZDA, leta 2002 v Indianapolisu pa je morala priznati premoč reprezentanci Srbije in Črne gore. 1. Španija 2. Argentina 3. Francija 4. Avstralija 5. Srbija Kolo: Mengeš - Vodice - Valburga - Torovo - Kranj, 1h 15 min. Hoja: Kranj - Sv. Jošt nad Kranjem, 45 min, skupaj 5 ur
|
Visual DiaryKeeping a visual diary is a great way to boost inspiration, consolidate thoughts and even improve your mental health. Photo Copyright © M.Bočko
Categories
All
Archives
February 2025
|