|
Po dveh pandemičnih letih premora so se maturanti znova vrnili na ulice 17 slovenskih in 18 evropskih mest, kjer so zaplesali tradicionalno četvorko. Skupaj jih je po neuradnih podatkih simultano plesalo okoli 15.000.
Slovenski maturanti so v preteklih letih na svoj zadnji dan pouka tradicionalno na ulicah zaplesali četvorko, v letih 2020 in 2021 pa zaradi epidemije covida-19 dogodka ni bilo. A letos je drugače: Pod koordinacijo Plesne zveze Slovenije se je ulična četvorka zaplesala v številnih krajih po Sloveniji in še v petih drugih evropskih državah, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Murski Soboti, Novem mestu, Velenju, Ajdovščini, Lendavi, Ljutomeru, Črnomlju, Mirni, Tolminu, Slovenskih Konjicah, Sežani, Šentjerneju, Litiji ter na Slovaškem in Madžarskem, v Srbiji, Severni Makedoniji in Črni gori. V Ljubljani, kjer se je po poročanju Radia Slovenia International (Radio SI) zbralo med 2000 in 3000 maturantov, je četvorka prvič potekala na Kongresnem trgu pod imenom Parada ljubljanskih maturantov. Projekt je podprla tudi ljubljanska mestna občina. Mlade je med drugim nagovoril tudi župan Zoran Janković in jih spodbudil, naj zberejo moči za pisanje mature, saj jih po njej čakajo dolge počitnice. Dijaški skupnosti Ljubljana pa je čestital za organizacijo dogodka.
Ljubljana - Domžale - Kamnik - Kamniška Bistrica - Kranj - Škofja Loka - Medvode - Ljubljana (112 km)
Ljubljana - Domžale - Kamnik - Medvode - Ljubljana (61 km)
Orle (nekdaj Orlje) je zaselek v Občini Škofljica. Mnogi imenujejo omenjeni kraj tudi Češnjevo naselje. Tu naj bi uspevalo in bilo doma najboljše češnjevo žganje v Sloveniji.
V srednjem veku sta zaselek sestavljali dve kmetiji, sodili sta v čemšeniško župo; kasneje je pripadlo komendi nemškega viteškega reda. 7.-8. maja 1945 je tu med osvajanjem utrjene nemške postojanke padlo 77 borcev, katerim je pod vasjo postavljen spomenik iz rezanega monolita. Zaradi svoje lege med Mazovnikom in Molnikom blizu prestolnice so Orle priljubljena izletniška točka, ki ponuja razgled tako na severovzhodni del Ljubljane z BTC-jem kot na Barje. Leta 2022 je bil na strehi Gostilnice Orle zgrajen 22 metrov visok razgledni stolp. Vstop je brezplačen, vendar je stolp trenutno (marec 2022) še zaprt za obiskovalce. Danes je bil že odprt! Veliki diktator je najznamenitejši film Britanca Charlieja Chaplina, posnet v Združenih državah Amerike, še preden so se te vojaško udeležile druge svetovne vojne. Zanj je napisal scenarij, ga režiral, produciral in v njem tudi odigral obe glavni vlogi – brezimnega brivca judovskega rodu in Adenoida Hynkla, njemu na las podobnega diktatorja Tomanie. Chaplin je v tem filmu tudi prvič spregovoril, saj je bil to njegov prvi zvočni izdelek; to je duhovito izrabil, ko je za diktatorjev nagovor množice uporabil umetni jezik, komično učinkujočo žlobudravščino (resda z nekaj prepoznavnimi nemškimi in angleškimi izrazi), ki pa je zaradi dobesedne nerazumljivosti toliko več pozornosti usmerjala v govorico telesa. Obenem je z vlogo brivca na svojevrsten način komentiral svojo najslavnejšo vlogo potepuha: ni je kratko malo nadaljeval, temveč je, četudi prevzemajoč nekatere njene poteze, ustvaril nov, času, ne le tehnologiji ustrezen lik, ki pač mora govoriti tako, da se ga bo slišalo. Žanrsko je film komedija z velikim deležem satire, katere predmet sta Adolf Hitler in nacionalsocializem, vsebinsko pa njuna tako ostra kritika, da so nekatere države zavrnile predvajanje filma v kinih, dokler niso stopile v vojno z Nemčijo. V filmu so od oseb prepoznavno parodirani še Mussolini, Goebbels in Göring z zelo smešnimi imeni, poleg njih pa še nekatere države, pojavi, predmeti … Čeprav so Chaplinu po vojni očitali, da se iz tako resne teme ne bi bil smel norčevati (in odgovarjal je, da Velikega diktatorja zagotovo ne bi posnel, če bi vedel za vso razsežnost nacističnih zločinov), ob gledanju filmu ves čas pozabljamo, kdaj je bil posnet, tako zelo točen in preroški je. Mojca Kranjc Hynklov glas iz zvočnikov: Majna frojnten, dons niht reten an da topelt krojcen, aba da Juden – da Juden! Štraf mit da štrangulirung mit da totenzekt, da Juden! Štruc majn štraf – barzik barzak, unt en frecenzekt, unt en frocenzakt, unt en flürtenzakt – štranguliren unt in da blut! Da blut mit zajna tot da Juden hat! Unt da geto – da geto mit zajna blickrig unt štruc en štruf da fluten zakta ales mit da Juden hat! Unt da ales, ales Arijen geselten zakt. Štraf! Štraf ales da kajna štruc!
Hannah: Greva raje domov. Brivec: Ja. Žensko kolo Rog Senior Ljubljana (obnova)
Tovarna koles in pisalnih strojev Rog se je v prostore nekdanje tovarne usnja na Trubarjevi ulici preselila leta 1952. Začetek tovarne pa sega v leto 1949, ko so v prostorih nekdanje milarne na Viču ob pomoči strokovnjakov tovarne Puch iz Gradca začeli izdelovati dele za kolesa. Ime je podjetje dobilo po sedežu glavnega poveljstva slovenskih partizanskih enot v Kočevskem rogu. Postopno so opustili izdelavo pisalnih strojev, ohranili pa nekatere druge dejavnosti, kolesa so serijsko redno začeli izdelovati leta 1957. Tovarna je uresničevala besede tedanjega gospodarskega ministra Luke Leskoška, da so kolesa pridobitev za ljudi, ki bodo tako hitreje prišli v službo in domov. O silovitem razvoju govori podatek, da je Rog že leta 1963 postal največji jugoslovanski proizvajalec koles, kar je ostal vse do osamosvojitve Slovenije. O dvigu produktivnosti pa pričajo številke: leta 1958 je ena zaposlena oseba na leto izdelala 50 koles, leta 1967 že 247. Žensko mestno kolo Senior Ljubljana z opremo. Kolo je v tovarniško originalnem stanju. Opremljeno je z dinamom, lučjo, blatniki in prtljažnikom. Zavore in pesta so lastne, Rogove proizvodnje, menjalnik pa češki (favorit). Čas uporabe: Sredina druge polovice 20. stoletja (1970-1980). |
Visual DiaryKeeping a visual diary is a great way to boost inspiration, consolidate thoughts and even improve your mental health. Photo Copyright © M.Bočko
Categories
All
Archives
May 2022
|
