Kološtrajk / Bajkštrajk, 29. 05. 2020, Ljubljana

Boris A. Novak - Svoboda je glagol!

Vlada naj odstopi!

Kolesarski krog starih sabelj:
​
Metod, Linhartova cesta
Milan, Vižmarje - Brod
Slavc, Spodnje Pirniče
Lojze, Stanežiče
Matjaž, Tržaška cesta
Dušan, Ul. Gubčeve brigade
Linhartova cesta...
Dolžina - cca. 37 km

Termini za izvedbo: sobota 6.6.2020 /  13. 6. 2020   /   20. 6. 2020 

Fotografski natečaj na temo Ples se je zaključil 29. februarja 2020. Med prispelimi deli so bile izbrane tri zmagovalne fotografije, deset fotografij ožjega izbora in sedem dodatnih fotografij.
Zmagovalkam in zmagovalcem iskreno čestitamo, vsem sodelujočim pa se zahvaljujemo za sodelovanje!

Zmagovalne fotografije

• Maša Kores – Fragile2
• Mankica Kranjec – Razcvet strasti
• Miha Godec – Plesni zvezek za vse

Fotografije ožjega izbora

• Snežana Bošković – Prepuščanje
• Mihaela O. Majerhold – Brez naslova
• Matej Maček – Angel
• Teja Pahor – Ples
• Eva brank – Vezi
• Neža Potočnik – Sestri
• Simon Rebula – Skok
• Katarina Kolenc – Solo
• Tjaša Miketič – Korak 
• Pika Ivana Kostanjšek – Prebujanje

Dodatni izbor

• Dušan Klobasa - Brez naslova
• Natalija Sveigl – Iskanje
• Metod Bočko – Ulična plesalka
• Nataša Fajon – V dvoje
• Mirela Rihtar – The joy of Tango movement
• Jana Kruh – Brez ovir
• Janez Zalaznik – Kan kan Ane Desetnice

Obrazložitev izbora žirije Mestne knjižnice Ljubljana

Ples je eden izmed najbolj prvinskih in najstarejših izrazov človekovih emocij. Z njim je človeštvo od prazgodovine skozi vso svojo evolucijo izražalo svoje emocije, pripadnost, povezanost, potrebo po bližini pa tudi izražalo svoje strahove pred neznanim ter nezavednim. Najstarejši slikovni zapisi plesa segajo celo do 15 000 let v preteklost. Nekoč je bil ples vezan na religijo kot strah pred minljivostjo, končnostjo, kot stik z božanskim, z razvojem kultur pa kasneje v večini primerov ples postane govorica telesa, del kulture, ki odraža veselje do življenja ter v lepoti giba izraža naša čustva. Na način, kot se v naravi vse dogaja v ciklih in ritmu, je ples prirojen tudi človeku v pričakovanju in obujanju prihajajočega življenja naravnih ciklov. Ples nam omogoča tudi konstruktivno izražanje čustev in povzroča občutke radosti, svobode, sproščenosti, ljubezni, usklajenosti telesa in duha ter veselja do življenja. Gibanje se spremeni v ples, ko ga ozavestimo, ko gibi postanejo stilizirani in niso več namenski, premikanje pa postane ritmično in z gibanjem podaja sporočilo s simboličnim pomenom.
Tudi avtorji fotografij natečaja Mestne knjižnice Ljubljana so se plesa kot družbenega fenomena lotili z iskrivo vnemo. Od magičnih iger svetlobe naravnih kulis v zapuščenih tovarnah, ko se svetloba skozi razpadajočo streho prebija v prostor in z biblično močjo poudari magično lepoto giba. Včasih se kateri izmed avtorjev poigra z iskrivo igro svetlobe in difuzne meglice plesnih odrov, nekdo drug spet je šarm plesa iskal v urbanih središčih med spontanostjo ljudi na ulicah, ki so s svojim plesnim gibom izrazili lepoto do življenja, veselja in bližine. Drugje spet fotografija postane nadrealistična igra svetlobe in kontrastov, ki v svojih prefinjenih konturah iščejo lepoto estetskega momenta plesa in včasih celo zabriše mejo med fotografijo in slikarstvom. Ne glede na motiv in odnos do plesa kot družbenega fenomena in sestavnega, brezčasnega dela našega življenja je bil poglavitni namen natečaja opozoriti kako pomembna in obenem ne obhodna je naša odvisnost do bližine so človeka, veselja do življenja, kulture plesa in tistih rudimentarnih, drobnih stvari, ki dajejo našemu življenju smisel.
– Marko Lakovič

​Spoštovani,
 
obveščamo vas, da je bila vaša fotografija izbrana v dodatni izbor fotografskih del. Za nagrado prejmete praktično darilo. Nagradno darilo lahko od 19.5.2020 naprej prevzamete v Knjižnici Otona Župančiča pri izposojevalnem pultu v pritličju. 
 
Rezultati fotografskega natečaja so objavljeni na spletni strani:
https://www.mklj.si/aktualno/item/22601-ples-rezultati-fotografskega-natecaja
 
 
Lep pozdrav.
 
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Otona Župančiča
Kersnikova ulica 2
1000 Ljubljana

Kolesarjenje: Šiška - Šentvid - Medvode - Sora - Škofja Loka - Jeprca - Zbilje - Pirniče - Tacen - Šmartno - Gameljne - Črnuče - Bežigrad, 55.24 km

Kolesarjenje: Ljubljana - Tacen - Šmartno - Vodice - Smlednik - Zbilje - Medvode - Šentvid - Bežigrad - 45 km

Pot spominov in tovarištva (kratica PST), tudi Pot ob žici, je 32,5 km dolga pot okrog Ljubljane. Speljana je po trasi bodeče žice, ki je med 2. svetovno vojno (med 23. februarjem 1942 in 26. majem 1945) omejevala mesto.
Pot poteka skozi mestne četrti, ki obkrožajo središče Ljubljane. Začetek poti je prepuščen individualni odločitvi. Če začnemo na kontrolni točki št.1 (četrtna skupnost Vič) in v smeri urinega kazalca obkrožimo mesto, nas pot najprej pelje okrog hriba Rožnik, skozi Koseze in Šiško, Bežigrad, mimo Gramozne jame skozi pokopališče Žale, med stanovanjskimi bloki v Novih Jaršah, vzdolž Ljubljanske obvoznice do reke Ljubljanice (Polje), skozi Štepanjsko naselje in preko hriba Golovec na Ljubljansko barje, kjer preko mestnih predelov Galjevica, Ilovica, Murgle in Mestni log sklenemo pot na Viču.

Drevored za BežigradomOb poti stojita 102 spominska kamna, katerih izgradnjo so financirala različna ljubljanska podjetja. Na krajih, kjer pot sekajo mestne vpadnice, stoji 6 spomenikov. V času vojne je bil obseg mesta manjši, zato zdaj del poti poteka preko stanovanjskih naselij. Izven naseljenih področij je pot speljana skozi drevorede, prečka pa tudi hrib Golovec. Na več mestih so zasajene skupine 88-ih dreves, ki nosijo ime »Drevored v spomin na tovariša Tita« (Tito je živel 88 let). Pot spominov in tovarištva je izjemna mestna infrastruktura, ki omogoča prebivalcem letno in zimsko rekreacijo, saj so v času snežne odeje na nenaseljenih področjih urejene tekaške steze.

Prepovedani prvomajski pikniki, kot tudi protivladni protesti 
​V veljavi je prepoved gibanja in zbiranja na javnih mestih
​
V veljavi še naprej ostaja prepoved zbiranja na javnih krajih, kar pomeni, da so prepovedani tudi prvomajski pikniki in druga zborovanja. Ob sprostitvah številnih omejitev pa je še naprej v veljavi prepoved zbiranja in gibanja na javnih krajih. Zato so prepovedani tudi protivladni protesti, ki so med drugim napovedani tudi v Mariboru in Ljubljani.
​
Potem ko se na družbenih omrežjih za petek znova napovedujejo protivladni protesti ob še vedno veljavni prepovedi zbiranja na javnih mestih, je notranji minister Aleš Hojs opozoril, da je pozivanje na takšna zborovanja na javnih mestih nezakonito.

MMC, Mladina