Kdo so MAO?
Mladinska aktivistična organizacija (MAO) je dokaz, da mladim v Sloveniji ni vseeno »Politična levica v Sloveniji. Lenin, Marx in Stalin zanjo niso več dovolj radikalni. Zdaj časti Maa. Protesti v Ljubljani, 4. septembra 2020, ki jih podpirajo mainstream mediji in SD, LMŠ, Levica,« je 5. septembra na Twitterju zapisal predsednik vlade Janez Janša in zraven objavil fotografijo članov Mladinske aktivistične organizacije (MAO) na protivladnih protestih, na kateri v rokah držijo napise MAO. Javnemu stampedu na mlade, ki na Trgu republike zgolj uveljavljajo svojo demokratično državljansko pravico do protesta, so se pridružili tudi mediji blizu stranke SDS, Nova24TV je o njih objavila članek, ki je nosil naslov »Zakaj se moramo bati mladih MAO aktivistov: iz ZDA prihaja val levičarskega nasilja, ki ima korenine v maoizmu«, Domovina.je pa je svoj zapis o tem naslovila »Je Mao Zedong politični zgled današnji mladini?«. Tudi novinar TV Slovenija Jože Možina ni ostal tiho, prav tako je delil fotografijo mladih protestnikov in pripisal: »Kaj je v glavah ljudi, da se zgledujejo po diktatorju/režimu, ki je pobil 65 milijonov ljudi in rušil kulturo? Močno orožje maoizma je bilo javno ščuvanje-poniževanje in ritualno sramotenje drugače mislečih, na koncu ubijanje. Smo še lahko naivni?« Ob tem je pripel tudi povezavo na videoposnetek s portala YouTube, ki ga je objavil skrajno desni teoretik zarot Paul Joseph Watson. Zdelo se je, kot da se nihče ne zmeni za odgovor mladih aktivistov, ki so na Twitterju pojasnili, da niso podporniki maoizma, temveč aktivistična organizacija, ki ne podpira totalitarizma ali kakršnekoli druge oblike zatiranja in diktature. »Naša kratica je samo provokacija, ki pa je opazno uspela!« so dodali. Mimogrede, tudi Muzej za oblikovanje in arhitekturo uporablja kratico MAO, a ta na desnici doslej še ni zmotila nikogar. Če odmislimo stigmatizacijo, imajo mladi aktivisti prav, Janša jim je res pomagal do večje prepoznavnosti, pravzaprav jih je prav on javno vzpostavil, saj so opazili visok porast v zanimanju za njihove objave. Člani MAO se v resnici od ideoloških tem precej distancirajo, zanima jih predvsem vsebina – s predlogi in zahtevami želijo omogočiti predvsem lepšo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost za mlade v Sloveniji. Obenem pa jih želijo tudi zbuditi in aktivirati, da se začnejo dejavno vključevati v boj za prostor, iz katerega jih je država skoraj povsem izrinila. Člani skupine MAO so mladi različnih starosti, od srednješolcev do študentov, njihovo število pa se iz tedna v teden povečuje, četudi so za zdaj precej na začetku, saj so se uradno združili šele letos poleti. V statut so zapisali, da so prostovoljno, samoorganizirano in demokratično gibanje mladih, ki deluje na področju političnega aktivizma, njihov slogan pa je »Mladim ni vseeno!«. V istem dokumentu piše tudi, da lahko sodelujejo tudi z drugimi organizacijami v Sloveniji ali po svetu, ki prispevajo k razvoju sorodnih dejavnosti in imajo podobne namene ter cilje. Pravijo, da si želijo (z)graditi enakopravno družbo, v njihovo organizacijo pa se lahko včlanijo vsi, stari nad 13 let, ki se ukvarjajo s političnim aktivizmom, z njimi pa lahko navežete stik tudi prek družabnih omrežij, denimo Instagrama (@mladi_aktivisti), Twitterja (@mao_uradni) ali Facebooka (/mladinskaaktivisticnaorg). Svoje »želje in zahteve« so razdelili na deset sklopov: spoštovanje vseh človekovih pravic, šolska reforma, ustaviti vulgarnost v politiki in na Twitterju, svoboda in delovanje medijev, borijo se zoper rasizem in nacionalizem, zanje so pomembni kultura, zdravstvena reforma, razvojna naravnanost okoljske politike, pregon korupcije ter razpust oziroma odstop trenutne vlade. Poudarjajo, da niso podmladek nobene od obstoječih političnih strank, jim je pa blizu del programskih vsebin Levice, sicer pa sodelujejo denimo z združenji, kot so Mladi za podnebno pravičnost, saj se jim zdi okoljska politika v Sloveniji še posebej problematična, ker je praktično ni. Eden od ustanovitvenih članov MAO je srednješolec. Njegovega imena ne bomo zapisali, ker želi, da javnost spozna predvsem aktivnosti in zahteve organizacije, torej skupnosti in ne posameznikov. Vseeno pa je zanimiva tudi njegova osebna zgodba, saj je predstavnik generacije, ki stereotipno velja za apolitično. Njegov vstop v aktivizem je povezan z obdobjem karantene v času ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa, v katerem je s starši spremljal Odmeve in Tarčo na nacionalni televiziji, torej informativne oddaje, ki so razkrivale korupcijo in nepravilnosti tretje Janševe vlade. Te so ga tako zelo zjezile, da se je odločil, da mora tudi sam nekaj ukreniti in prispevati delež k izboljšanju razmer v državi. V mesecih, ki so sledili, se je s somišljeniki povezoval predvsem prek Instagrama – skupaj so začeli hoditi tudi na petkove protivladne proteste. Tam bodo tudi na vseh, ki sledijo, pravi, obljublja pa tudi več vidnih akcij. V MAO ne izključujejo možnosti, da bi čez čas, v obdobju nekaj let, ko združenje dozori in si pridobi več političnih in aktivističnih izkušenj, iz tega nastala tudi politična stranka. Morda pa se je Janez Janša ustrašil prav tega. Če je aktualni premier v čem dober, je to v identificiranju močnih nasprotnikov, ki utegnejo v prihodnosti ogrožati njegov prestol. In če je to prepoznal v mladih aktivistih ter jih že vnaprej stigmatiziral, je to za njih lahko zgolj dobra popotnica. Vir: (11. 9. 2020 | MLADINA 37 ) Po 99 odstotkih preštetih glasov je v vodstvu stranka Gibanje Svoboda (34,6 % in 41 sedežev), sledi SDS (23,5 %, 27 sedežev), v parlamentu so še NSi (6,8 %, osem sedežev), SD (6,6 %, sedem sedežev) in Levica (4,4 % in pet sedežev). Zadnja anketa Mediane pred volitvami kaže, da se, ob upoštevanju intervala zaupanja, devetim strankam nakazuje možnost za prestop parlamentarnega praga.Zadnji dan pred nastopom volilnega molka še zdaleč ni mogoče napovedati, kdo bo v nedeljo zvečer lahko najviše dvignil roke zmagoslavja ali komu bo uspelo sestaviti vladno koalicijo. Po raziskavi, ki jo je za Delo in Pop TV Mediana opravila med 19. in 21. aprilom na vzorcu 1031 anketiranih, sta Gibanje Svoboda in SDS precej blizu skupaj. Da bodo glas dali Gibanju Svoboda, se je izreklo 21,1 odstotka vprašanih, za SDS pa 20,5 odstotka. Ob upoštevanju samo tistih respondentov, ki pravijo, da se bodo zelo verjetno udeležili volitev, bi dobilo Gibanje Svoboda 24,2 odstotka, SDS pa 22,7. Če pri tem računamo samo opredeljene – 7,1 odstotka sodelujočih pravi, da ne ve, komu bi namenilo glas, 3,2 odstotka ne bi nikomur, 4,5 odstotka pa jih ne želi odgovoriti – bi se Gibanju obetalo 26,1 odstotka (z intervalom zaupanja bi bila spodnja meja 23, zgornja 29,1 odstotka), SDS pa 24,4 odstotka (spodnja meja 21,4, zgornja 27,4 odstotka). Zadnja raziskava javnega mnenja Ninamedie po metodi traking poll nakazuje, da bi lahko na volitvah v državni zbor zmagala stranka Gibanje Svoboda pred SDS. Tretja bi bila SD pred Levico in NSi. V parlament bi se zanesljivo uvrstila koalicija Povežimo Slovenijo, SAB in LMŠ pa sta na robu štiriodstotnega parlamentarnega praga. Tracking poll: Janševa SDS tesno za petami stranki Gibanje Svoboda Gibanje Svoboda v manj kot tednu dni pred volitvami vodi pred stranko SDS, razlika med njima pa znaša manj kot dve odstotni točki. Sledita Levica in SD, za njima še NSi in LMŠ. Blizu vstopa v državni zbor sta tudi SAB in koalicija Povežimo Slovenijo. V tednu, ki se bo zaključil s parlamentarnimi volitvami v nedeljo, 24. aprila, bo jasno, kdo bo zmagovalec: ali stranka Gibanje Svoboda ali SDS. V torek do vključno četrtka bodo po državi od 7. do 19. ure odprta tudi volišča za predčasno glasovanje (vseh je 96), kamor se ni treba predčasno najaviti. V Ljubljani bo 14 volišč za predčasno glasovanje za vseh 14 ljubljanskih okrajev na isti lokaciji, in sicer na Gospodarskem razstavišču. Večina neopredeljenih za Gibanje Svoboda V zadnji teden stopata stranki Gibanje Svoboda in SDS skorajda izenačeni. Ker je njuna zadnja izmerjena podpora v območju standardne napake, bi bilo tvegano podajati kakršno koli napoved. Kljub temu Gibanje Svoboda (GS) vstopa v finale predvolilnega obdobja v rahli prednosti pred SDS, in to predvsem po zaslugi tistih, ki odgovarjajo, da še ne vedo, koga bi volili, ob dodatnem vprašanju, katera stranka jim je najbližja, pa navedejo GS. Kar pomeni, da ima med neopredeljenimi volilci, ki napovedujejo, da se bodo udeležili volitev, največji potencial stranka, ki jo vodi Robert Golob. Brez upoštevanja teh glasov, ki so sestavni del volilne napovedi, bi sicer za desetinko odstotne točke vodila SDS. Na vprašanje, katero stranko bi volili v nedeljo, je 21,9 odstotka vprašanih odgovorilo, da stranko, ki jo vodi Janez Janša, 21,8 odstotka pa Gibanje Svoboda. Razlika med GS in SDS v korist prve za 1,6 odstotne točke nastane po upoštevanju neopredeljenih glasov. Torej prva volilna napoved v finalnem tednu je, da bi lahko na volitvah zmagala stranka Gibanje Svoboda s 27,7-odstotno podporo pred SDS, ki bi jo podprlo dobrih 26 odstotkov, obe stranki pa v tem trenutku beležita rast glede na prvo volilno napoved po metodi tracking poll, ki smo jo objavili konec minulega tedna. Leva stran z znatno prednostjo Za favoritoma letošnjih volitev se odvija zanimivo merjenje moči na levem delu strankarskega spektra med SD in Levico. V dosedanjih meritvah javnega mnenja po metodi tracking poll sta bili stranki izenačeni, v zadnjem tednu pa je očitno Levica pridobila rahlo prednost, saj je podpora Socialnim demokratom za malenkost zanihala navzdol, Levici pa navzgor. A do dejanskih volitev se lahko položaj še obrne, saj se je izkazalo, da ima med neopredeljenimi, ki zagotavljajo, da se bodo volitev zagotovo udeležili, nekaj več rezerv stranka SD kot pa Levica. Neopredeljenim anketirancem je najbliže Gibanje Svoboda, takoj za njim pa so po bližini anketirancem Krščanski demokrati. To pomeni, da ti glasovi ostajajo na desnem polu in se nagibajo k NSi, to pa se lahko v zadnjem tednu tudi spremeni. Od tega bo odvisno, kakšen rezultat bo dosegla druga največja koalicijska stranka aktualne vlade. Glede na volilno napoved ima NSi trdno podporo pri 7,6 odstotka. V državni zbor bi se uvrstila še šesta stranka, in sicer LMŠ s 4,1-odstotno podporo. Pred vrati državnega zbora pa bi tudi tokrat ostala koalicija Povežimo Slovenijo, ki bi jo podprlo 3,7 odstotka volilnega telesa, ob prvi meritvi po metodi tracking poll pred nekaj dnevi pa je koalicija še zbrala dovolj podpore za preskok štiriodstotnega parlamentarnega praga. Če podpora koaliciji Povežimo Slovenijo niha tik pod štirimi odstotki, kar korelira z rastjo stranki SDS, ima podpora stranki SAB krivuljo rasti, saj bi se s 3,7-odstotno podporo izenačila s Povežimo Slovenijo. Ker v samostojni Sloveniji v državnem zboru še ni bilo zastopanih manj kot sedem političnih strank, je realno pričakovati, da se bo vsaj eni uspelo prebiti v DZ, bolj verjetno pa kar obema, tako SAB kot koaliciji Povežimo Slovenijo. V tem primeru bi opozicijske GS in stranke koalicije KUL osvojile 53 odstotkov vseh oddanih glasov, stranke aktualne koalicije pa dobrih 37 odstotkov vseh glasov. Drugim strankam (SNS, DeSUS, Naša dežela, Vesna, Piratska stranka Slovenije, Resnica) za zdaj ne kaže, da bi se lahko prebile v državni zbor. Metoda tracking poll Tracking poll je vrsta javnomnenjske ankete, ki se izvaja zaporedno, vsak dan na novem vzorcu. Vsakokratni izračun se opravi in objavi na osnovi zadnjih treh anket. Vsak nov izračun se izvede tako, da se izloči rezultat najstarejše ankete in doda rezultat najnovejše ankete v tridnevnem zaporednem merjenju. Na tak način lahko ugotavljamo spremembe v stališčih volilcev o tem, katero stranko bodo volili. O anketi Anketiranje je potekalo telefonsko, po metodi računalniško podprtega telefonskega anketiranja (CATI). Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da smo sociodemografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer smo zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca znaša +/– 4 odstotke. Med 13. in 15. aprilom 2022 je bilo anketiranih 600 ljudi. Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik, d. d., in Časnik Večer, d. o. o. Po izteku 12 ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njenih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna. |
Visual DiaryKeeping a visual diary is a great way to boost inspiration, consolidate thoughts and even improve your mental health. Photo Copyright © M.Bočko
Categories
All
Archives
April 2024
|