Po dveh pandemičnih letih premora so se maturanti znova vrnili na ulice 17 slovenskih in 18 evropskih mest, kjer so zaplesali tradicionalno četvorko. Skupaj jih je po neuradnih podatkih simultano plesalo okoli 15.000.
Slovenski maturanti so v preteklih letih na svoj zadnji dan pouka tradicionalno na ulicah zaplesali četvorko, v letih 2020 in 2021 pa zaradi epidemije covida-19 dogodka ni bilo. A letos je drugače: Pod koordinacijo Plesne zveze Slovenije se je ulična četvorka zaplesala v številnih krajih po Sloveniji in še v petih drugih evropskih državah, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Murski Soboti, Novem mestu, Velenju, Ajdovščini, Lendavi, Ljutomeru, Črnomlju, Mirni, Tolminu, Slovenskih Konjicah, Sežani, Šentjerneju, Litiji ter na Slovaškem in Madžarskem, v Srbiji, Severni Makedoniji in Črni gori.
V Ljubljani, kjer se je po poročanju Radia Slovenia International (Radio SI) zbralo med 2000 in 3000 maturantov, je četvorka prvič potekala na Kongresnem trgu pod imenom Parada ljubljanskih maturantov. Projekt je podprla tudi ljubljanska mestna občina. Mlade je med drugim nagovoril tudi župan Zoran Janković in jih spodbudil, naj zberejo moči za pisanje mature, saj jih po njej čakajo dolge počitnice. Dijaški skupnosti Ljubljana pa je čestital za organizacijo dogodka.

Maša prvič v živlaskem vrtu v Ljubljani (29. 4. 2022)

Kdo so MAO?

Mladinska aktivistična organizacija (MAO) je dokaz, da mladim v Sloveniji ni vseeno

»Politična levica v Sloveniji. Lenin, Marx in Stalin zanjo niso več dovolj radikalni. Zdaj časti Maa. Protesti v Ljubljani, 4. septembra 2020, ki jih podpirajo mainstream mediji in SD, LMŠ, Levica,« je 5. septembra na Twitterju zapisal predsednik vlade Janez Janša in zraven objavil fotografijo članov Mladinske aktivistične organizacije (MAO) na protivladnih protestih, na kateri v rokah držijo napise MAO. Javnemu stampedu na mlade, ki na Trgu republike zgolj uveljavljajo svojo demokratično državljansko pravico do protesta, so se pridružili tudi mediji blizu stranke SDS, Nova24TV je o njih objavila članek, ki je nosil naslov »Zakaj se moramo bati mladih MAO aktivistov: iz ZDA prihaja val levičarskega nasilja, ki ima korenine v maoizmu«, Domovina.je pa je svoj zapis o tem naslovila »Je Mao Zedong politični zgled današnji mladini?«. Tudi novinar TV Slovenija Jože Možina ni ostal tiho, prav tako je delil fotografijo mladih protestnikov in pripisal: »Kaj je v glavah ljudi, da se zgledujejo po diktatorju/režimu, ki je pobil 65 milijonov ljudi in rušil kulturo? Močno orožje maoizma je bilo javno ščuvanje-poniževanje in ritualno sramotenje drugače mislečih, na koncu ubijanje. Smo še lahko naivni?« Ob tem je pripel tudi povezavo na videoposnetek s portala YouTube, ki ga je objavil skrajno desni teoretik zarot Paul Joseph Watson.

Zdelo se je, kot da se nihče ne zmeni za odgovor mladih aktivistov, ki so na Twitterju pojasnili, da niso podporniki maoizma, temveč aktivistična organizacija, ki ne podpira totalitarizma ali kakršnekoli druge oblike zatiranja in diktature. »Naša kratica je samo provokacija, ki pa je opazno uspela!« so dodali.

Mimogrede, tudi Muzej za oblikovanje in arhitekturo uporablja kratico MAO, a ta na desnici doslej še ni zmotila nikogar. Če odmislimo stigmatizacijo, imajo mladi aktivisti prav, Janša jim je res pomagal do večje prepoznavnosti, pravzaprav jih je prav on javno vzpostavil, saj so opazili visok porast v zanimanju za njihove objave. Člani MAO se v resnici od ideoloških tem precej distancirajo, zanima jih predvsem vsebina – s predlogi in zahtevami želijo omogočiti predvsem lepšo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost za mlade v Sloveniji. Obenem pa jih želijo tudi zbuditi in aktivirati, da se začnejo dejavno vključevati v boj za prostor, iz katerega jih je država skoraj povsem izrinila.

Člani skupine MAO so mladi različnih starosti, od srednješolcev do študentov, njihovo število pa se iz tedna v teden povečuje, četudi so za zdaj precej na začetku, saj so se uradno združili šele letos poleti. V statut so zapisali, da so prostovoljno, samoorganizirano in demokratično gibanje mladih, ki deluje na področju političnega aktivizma, njihov slogan pa je »Mladim ni vseeno!«. V istem dokumentu piše tudi, da lahko sodelujejo tudi z drugimi organizacijami v Sloveniji ali po svetu, ki prispevajo k razvoju sorodnih dejavnosti in imajo podobne namene ter cilje. Pravijo, da si želijo (z)graditi enakopravno družbo, v njihovo organizacijo pa se lahko včlanijo vsi, stari nad 13 let, ki se ukvarjajo s političnim aktivizmom, z njimi pa lahko navežete stik tudi prek družabnih omrežij, denimo Instagrama (@mladi_aktivisti), Twitterja (@mao_uradni) ali Facebooka (/mladinskaaktivisticnaorg).

Svoje »želje in zahteve« so razdelili na deset sklopov: spoštovanje vseh človekovih pravic, šolska reforma, ustaviti vulgarnost v politiki in na Twitterju, svoboda in delovanje medijev, borijo se zoper rasizem in nacionalizem, zanje so pomembni kultura, zdravstvena reforma, razvojna naravnanost okoljske politike, pregon korupcije ter razpust oziroma odstop trenutne vlade. Poudarjajo, da niso podmladek nobene od obstoječih političnih strank, jim je pa blizu del programskih vsebin Levice, sicer pa sodelujejo denimo z združenji, kot so Mladi za podnebno pravičnost, saj se jim zdi okoljska politika v Sloveniji še posebej problematična, ker je praktično ni.

Eden od ustanovitvenih članov MAO je srednješolec. Njegovega imena ne bomo zapisali, ker želi, da javnost spozna predvsem aktivnosti in zahteve organizacije, torej skupnosti in ne posameznikov. Vseeno pa je zanimiva tudi njegova osebna zgodba, saj je predstavnik generacije, ki stereotipno velja za apolitično. Njegov vstop v aktivizem je povezan z  obdobjem karantene v času ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa, v katerem je s starši spremljal Odmeve in Tarčo na nacionalni televiziji, torej informativne oddaje, ki so razkrivale korupcijo in nepravilnosti tretje Janševe vlade. Te so ga tako zelo zjezile, da se je odločil, da mora tudi sam nekaj ukreniti in prispevati delež k izboljšanju razmer v državi.

V mesecih, ki so sledili, se je s somišljeniki povezoval predvsem prek Instagrama – skupaj so začeli hoditi tudi na petkove protivladne proteste. Tam bodo tudi na vseh, ki sledijo, pravi, obljublja pa tudi več vidnih akcij.

V MAO ne izključujejo možnosti, da bi čez čas, v obdobju nekaj let, ko združenje dozori in si pridobi več političnih in aktivističnih izkušenj, iz tega nastala tudi politična stranka. Morda pa se je Janez Janša ustrašil prav tega. Če je aktualni premier v čem dober, je to v identificiranju močnih nasprotnikov, ki utegnejo v prihodnosti ogrožati njegov prestol. In če je to prepoznal v mladih aktivistih ter jih že vnaprej stigmatiziral, je to za njih lahko zgolj dobra popotnica.

​Vir: (11. 9. 2020  |  MLADINA 37 )

Jubilejni 100. petkov protest 

Protestniki so se na Trgu republike zbrali na 100. petkovem protestu in znova opozorili na po njihovem mnenju nedemokratično, protiustavno in koruptivno delovanje trenutne vlade.

Zbrane na Trgu republike je nagovoril tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan. Dejal je, da petkovi protestniki s svojimi shodi oblikujejo vizijo Slovenije kot demokratične, pravne evropske države. "Slovenija potrebuje spremembe in tudi novo energijo zanje," je poudaril. Po njegovih besedah namreč sedanja vlada ruši temelje demokracije.
​
Na protestu je spregovoril tudi nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, ki meni, da se nasilje oblasti stopnjuje vedno hitreje, "s ciljem čim prej zasesti ves družbeni prostor, si podrediti vse institucije, kulturo, predvsem pa medije in prek njih oblikovati svoje javno mnenje".

Z današnjim protestom so protestniki oznanili tudi začetek vseslovenske kampanje Gremo volit. Že v soboto zjutraj pa se bodo pridružili iniciativi Glas Ljudstva, ki bo začela popotovanje po Sloveniji in pozivala ljudi po vsej državi k udeležbi na volitvah.

Protestna ljudska skupščina, ki se je oblikovala ob robu 100 petkovih protestov, je že pred protestom sporočila, da je glavni namen zbiranja petkovih protestnikov boj za človekove pravice, demokracijo in vladavino prava.

Nastopajoči:

​Milan Kučan: https://youtu.be/JgRl_Kch5D8

Andrej Rozman Roza:  https://youtu.be/xLIpgwTtM4Y

Darko Nikolovski: https://youtu.be/pa_G_mXxem4

Jani Kovačič:  https://youtu.be/7-eHuu2anPg

Na Trgu republike pozivi k vzpostavitvi miru v Ukrajini 
​
Predstavniki več kot 30 različnih organizacij civilne družbe so danes (1. 3. 2022) na shodu za mir na ljubljanskem Trgu republike pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini, umiku ruskih sil in začetku pogajanj o dolgoročni diplomatski rešitvi spora. Hkrati pa so izrazili nasprotovanje stopnjevanju militarizacije.

»Danes smo tu proti vojni, za mir,« so organizacije zapisale v izjavi, ki so jo prebrali na današnjem shodu, ki se ga je udeležila množica ljudi.
V izjavi so odločno obsodili napad Rusije na Ukrajino, ki so ga označili za silovit, nezakonit in nezaslišan poseg na ozemlje druge države. Opozorili so, da je že povzročil žrtve tudi med civilnim prebivalstvom, tudi otrok. Napad je pregnal z domov številne družine, prekinil je izobraževanje otrok, so našteli.

Obenem so v izjavi obsodili grožnje z nuklearnim orožjem, zahtevali so takojšnjo prekinitev napadov in odložitev orožja ter premik za pogajalsko mizo. Pričakujejo, da se tako EU kot ZN in širša mednarodna skupnost še naprej odločno angažirajo za vzpostavitev miru, nedopustno je odziv usmeriti v militarizacijo, so navedli.

»Glavne besede ne smejo imeti trgovci s strahom in orožjem. Danes smo tu, ker zahtevamo dosledno spoštovanje človekovih pravic, mednarodnega in humanitarnega prava ter spoštovanje nedotakljivosti meja in ozemeljske celovitosti,« so med drugim izpostavili.

Dodatno so pozvali, naj meje ostanejo odprte za vse, ne le ukrajinske begunce. Zavzeli so se tudi za verodostojne informacije in zagotovitev pogojev za profesionalno delo novinarjev in novinark.

Ljubljanski grad je ljubljanska srednjeveška arhitekturna znamenitost, ki stoji na Grajskem griču.

Glede na arheološke raziskave je na območju grajskega kompleksa človekova prisotnost neprekinjena od leta 1200 pr. n. št., ko so bile postavljene prve naselbine in kasneje utrdbe. Grad je prvič pisno omenjen v času med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz Tarcenta podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Leta 1144 se grad omenja kot sedež koroških vojvod Spanheimov.

Svojo prvotno obliko je grad zamenjal v 15. stoletju, ko je doživel povečavo (sklenjeno obzidje z ogelnimi stolpi in dvema vhodnima stolpoma, preko katerih so vodila dvižna vrata ter grajska kapela). V 16. in 17. stoletju so postopno nastali ostali objekti, ki mejijo na grajsko dvorišče in tvorijo sedanjo celoto grajskega poslopja. Zaradi upadanja upravnega pomena (na njem niso bivali vladarji oz. deželni upravniki z mnogimi pooblastili), pa tudi zaradi izgube strateškega pomena gradu z obzidjem, je vzdrževanje gradu postalo finančno breme, zato je počasi začel propadati.

V začetku 19. stoletja so oblasti v gradu uredile kaznilnico in delno vojaško utrdbo in s tem zmanjšale priljubljenost zgradbe med prebivalci mesta. Mestna občina Ljubljana je leta 1905 odkupila grad in na njem naselila prebivalce, ki so ostali prebivalci gradu do srede šestdesetih let 20. stoletja, ko so se pričele priprave na obnovo. Ob koncu 60. let 20. stoletja se je začelo več kot 35-letno obdobje obnavljanja gradu. V 90. letih 20. stoletja je grad zaživel predvsem v sklopu poročnih svečanosti, ki so jih mestne oblasti začele prirejati v prvi obnovljeni grajski stavbi (poleg stolpa in kasneje kapele), po letu 2000 pa je Ljubljanski grad postal prizorišče mnogih kulturnih prireditev in razstav.
​
Na grajskem griču, v neposredni bližini gradu, je od srede 70. let tudi spomenik puntarjem, upornim tlačanom, novozgrajena cesta na Grad pa je dobila ime Cesta slovenskih kmečkih uporov, oboje skladno s takrat vladajočo ideologijo zgodovine razrednih bojev.
Upravljanje Ljubljanskega gradu je 1. 4. 2011 prevzel novoustanovljeni Javni zavod Ljubljanski grad.