Zmagovalec Ljubljanskega maratona je Kenijec Edmond Kipngetich, ki je 42.195 m dolgo razdaljo pretekel v času 2:06:47. 29-letnik je prvič tekel na tako dolgi trasi. Na ženskem teku je padel nov rekord.
To je tretji najboljši izid v zgodovini Ljubljanskega maratona. Rekord ostaja v lasti Etiopijca Sisaya Lemma iz leta 2018 (2:04:58). Drugi je bil še en Kenijec Kipkemoi Kiprono (2:07:29) in tretji Etiopijec Gossa Ambelu Challa (2:07:43). V ženski konkurenci je z rekordom Ljubljanskega maratona 2:21:05 zmagala Etiopijka Zinash Gerado Senbeta. Lanski rekord rojakinje Dagne Siranesh Yirga je izboljšala za tri sekunde. Maraton je štel tudi za slovensko državno prvenstvo. Prvak je presenetljivo postal Simon Navodnik(2:30:59), ki je skupno zasedel sedmo mesto. "Od 25. kilometra sem vse bolj trpel, pri 40 so me grabili tudi krči. Ni bilo enostavno, a vseeno je bil maraton kot celota užitek. Tudi zaradi vseh navijačev," je povedal Navodnik. Domen Hafner in Rok Puhar nista prišla do cilja. Pri ženskah je bila najboljša Slovenka Neja Kršinar, ki je pred dvema mesecema nastopila na SP-ju v Budimpešti, tako da pričakovano njen izid danes ni bil najbolj vrhunski (2:45:30). V absolutni konkurenci je bila Ljubljančanka tretja. Slavoj Žižek začinil slovesno odprtje knjižnega sejma v Frankfurtu Sinočnje slovesno odprtje 75. frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem se letos kot častna gostja predstavlja Slovenija, je pretežno minevalo v pričakovanih tonih – veliko je bilo govora o pomenu literature in sejmu kot demokratičnem forumu za širšo družbeno razpravo, pri čemer seveda ni bilo mogoče mimo dogajanja na Bližnjem vzhodu, ki v raznih oblikah odmeva tudi na največji knjižni prireditvi na svetu; predvsem nemški govorci so ob tem tudi enotno obsodili napad Hamasa ter izrazili vso podporo Izraelu. Nato je ob koncu na oder stopil še slovenski filozof Slavoj Žižek; ta se je najprej v šali obregnil ob slovensko geslo Satovje besed, češ, toliko govorimo o demokraciji, mi pa se primerjamo s čebelami, ki imajo skrajno totalitarno družbo – sestavljajo jo skoraj izključno ženske, ki morajo ves čas delati, spolnost pa je dovoljena le eni. Zatem pa se je še sam dotaknil aktualnih razmer: »Miru na Bližnjem vzhodu ne bo, če se ne reši izraelsko-palestinski konflikt – toda rešitve zanj ne bo, dokler ne bomo sposobni temeljito analizirati večplastnih vzrokov zanj.« Že ta misel je malce odstopala od dotlej slišanih stališč, ko pa je poudaril, da pomiritve ne more prinesti »gnil kompromis med dvema skrajnostma«, kot so na eni strani teroristična dejanja Hamasa, na drugi pa kolektivno kaznovanje dveh milijonov ljudi v Gazi, so ga iz občinstva prekinili besni kriki, češ da obojega ni mogoče primerjati in da gre za grobo relativizacijo; neki še posebej ogorčen posameznik ga je celo srdito pozval, naj zapusti oder. »Tu vidimo, kaj v praksi pomenijo besede o spoštovanju raznolikosti in vključevanju – ko nekdo ne razmišlja v okvirih, ki nam ustrezajo, mu hočemo vzeti glas,« se je na to odzval Žižek. »In prav zato je treba brati – le skozi knjige se lahko zares zavemo resničnosti in njene zapletenosti.« Četudi so njegove ugotovitve del prisotnih razburile (in bodo v teh dneh nemara še odmevale), so se vsaj s sklepnim stavkom verjetno lahko strinjali vsi. Nagovor Slavoja Žižka obtožen "relativizacije" Kot literarna govorca, ki jih tradicionalno izbere odbor častne gostje, sta nastopila filozof Slavoj Žižek in pesnica Miljana Cunta. Tudi Žižek se je v svojem govoru dotaknil dogajanja na Bližnjem vzhodu. Kot je dejal, brez knjig ni rešitve za Gazo, Izrael pa je, kot je citiral zgodovinarja in pisatelja Yuvala Noaha Hararija, na poti k temu, da postane diktatura. Šala na račun "satovja besed" "Brezpogojno, brez vsakega "če" in "ampak", obsojam napad Hamasa na Izraelce v bližini meje z Gazo. Izraelu priznavam pravico do tega, da se brani in eliminiragrožnjo. Vseeno pa sem opazil nekaj nenavadnega. V trenutku, ko človek omeni, da je treba analizirati kompleksno ozadje situacije, je praviloma obtožen opravičevanja ali podpiranja Hamasovega terorizma. Se zavedamo, kako čudaška je ta prepoved analiziranja, dojemanja kompleksnosti? V kakšno družbo spada takšna prohibicija? In zdaj sledi moja prva provokacija: v družbo, ki je strukturirana kot satovje! Kateri idiot je to izbral za leitmotiv? Čebele so najbolj totalitarna družba, kar si jo lahko zamislite!" V nadaljevanju je Žižek poudaril, da so Palestinci praviloma razumljeni kot"problem": "Izrael jim ne dopušča nobenega upanja, ne ponuja jim vizije države, v kateri bi lahko imeli pozitivno vlogo." Treba bi bilo pogledati njihov položaj, primerjati nekaj, kar se zdi neprimerljivo, je dejal, kar je izzvalo očitek iz občinstva, da relativizira problematiko. A se je odzval, da tega ne počne. "Zdaj vidite, kaj v praksi pomeni vključevanje in upoštevanje različnosti," je sarkastično pripomnil na račun posameznikov, ki so ga prekinili. Žižek obsodil tudi preložitev podelitve nagrade Adanii Šibli "Samo skozi branje knjig se lahko zavemo situacije," je prepričan filozof. Kot je med drugim še dodal, terorizem proti Izraelu nasprotuje vsem vrednotam Frankfurta, proti vrednotam sejma je tudi preložitev podelitve nagrade palestinski avtorici Adanii Šibli, kajti izključevanje po njegovem mnenju ni rešitev. Ob Žižkovem nagovoru je, kot je iz Frankfurta tvitnil urednik Aljoša Harlamov, dvorano med drugim protestno zapustil župan Frankfurta Mike Josef. "Tudi številni drugi so zapustili dvorano in prej skušali prekiniti govor. Žižek je razburjeno opozoril na prazne besede o dialogu, ki smo jih poslušali v prejšnjih govorih," je še zapisal Harlamov. Začel se je 75. Frankfurtski knjižni sejem, letos v znamenju slovenskega častnega gostovanja. Sejem je odprla predsednica Nataša Pirc Musar, ki je v nagovoru poudarila vlogo branja pri razvoju kritične misli.
|
Visual DiaryKeeping a visual diary is a great way to boost inspiration, consolidate thoughts and even improve your mental health. Photo Copyright © M.Bočko
Categories
All
Archives
April 2024
|