O nastanku fotografije kroži veliko zgodbic, vendar je najbolj zanimiva tista, ki jo je objavil mož po imenu de la Roche v svojem delu Giphantie leta 1741. Že takrat si je zamislil material, ki bi zajemal barve narave na trdo ploščo, pokrito z neznano snovjo, ki bi jo morali razvijati le v temi, da bi postala vidna tudi podnevi. S tem je praktično napovedal nastanek fotografije, kot jo poznamo še danes.
Fotografija ali slika, je podoba, ki jo ustvari svetloba, ki pada na svetlobno občutljivo površino, navadno fotografski film ali elektronska tipala (kot je CCD ali CMOS čip). Večina fotografij je ustvarjena s kamero, ki uporablja lečo, da zbere žarke vidne valovne dolžine svetlobe in to reproducira v zapis, ki ga človeško oko lahko vidi. Proces in praksa ustvarjanja fotografije se imenuje fotografiranje. Besedo “fotografija” je leta 1839 skoval Sir John Herschel in temelji na grškem φῶς (fosfor), kar pomeni “svetloba”, in γραφή (graphê), kar pomeni “risanje, pisanje”, ta besedna zloženka torej dobesedno pomeni “risanje s svetlobo”.
Seveda pa objava imena fotografije nima nič skupnega z začetkom oz. izumom fotografije, saj je ta nastala že veliko časa nazaj in sicer v optični fazi že v letu 1519, ko so izumili camero obscuro, fotografija, kot jo poznamo danes, pa leta 1827, ko je Joseph Nicéphore Niepce izumil material, ki se je strdil pri stiku s svetlobo. Potreben čas osvetlitve je bil 8 ur.