Štrekna
Štrekna je kolesarska pot, speljana po opuščeni trasi nekdanje železniške proge, ki je povezovala Velenje z Dravogradom. Ime kolesarske poti izhaja iz dejstva, da je kolesarska pot speljana po opuščeni železnici oz. t. i. »štreki«. Gre za eno infrastrukturno najbolje urejenih tovrstnih kolesarskih poti v Sloveniji s slikovito panoramo Pohorja in Uršlje gore ter doživetjem ob vožnji skozi sotesko Huda luknja.
V celotni dolžini 35 kilometrov med Velenjem in Dravogradom je asfaltirana, enotno označena ter ločena od prometa. Ob poti so kolesarjem in uporabnikom na voljo številna postajališča z vso opremo. Z blagim in enakomernim naklonom je pot še posebej primerna za družine in starejše. V Velenju se pot začne na 411 metrov nadmorske višine, v Mislinji na najvišji točki doseže kar 590 metrov, nakar se polagoma spušča do Dravograda vse do 341 metrov.
Štrekna ni le sodobna, slikovita kolesarska pot, temveč je tudi bogata zakladnica tehniške dediščine, ki služi kot brezčasni spomenik človeški iznajdljivosti in odločenosti pri premagovanju zahtevnega naravnega terena. Prenovljeni nekdanji infrastrukturni objekti ob Štrekni vključujejo mnogo predorov, mostov, viaduktov in drugih gradbenih posegov, ki sodobnim popotnikom omogočajo, da s kolesom odkrijejo slikovito naravno lepoto in tehniško zapuščino na območju Koroške ter Šaleške doline.
Odsek železniške proge od Velenja do Dravograda so začeli graditi leta 1897, uradno pa je bil odprt že 20. decembra 1899. Pri gradnji je sodelovalo več kot 2200 delavcev, ki so samo med Velenjem in Mislinjo morali izkopati 5 predorov, 8 krat premostiti reko Pako ter zgraditi viadukt pri Gornjem Doliču. Ob vsem tem pa se je bilo potrebno še povzpeti za 204 metre. Gradnja železniške proge Velenje – Dravograd je pomemben infrastrukturni dosežek, čigar odprtje so tudi uradno obeležili s prav posebnim letakom.
Zaradi zavite doline rečice Pake, ki je v vzhodne podaljške Karavank vrezala tesno, mestoma kanjonsko sotesko, je bilo potrebno zgraditi kar 5 predorov: Paka 1, Paka 2, Huda luknja, Gornji Dolič in Mislinja. Najdaljši predor je Huda luknja z dolžino 421 metrov, skupna dolžina vseh predorov pa znaša kar 856 metrov! V predoru Paka 1 so po zaprtju proge nekaj časa gojili gobe, skozi obnovljena predora Gornji Dolič in Mislinja pa je urejena tudi kolesarska pot Štrekna. Prava paša za oči je kamniti ločni most čez potok Ponikva, ki priteka iz jame Huda luknja pred istoimenskim predorom. Je eden najbolj slikovitih, pa tudi najzahtevnejših gradbenih objektov na progi.
Kjer v soteski ni bila v napoto skala, pa je bilo potrebno kar osemkrat prečiti hudournik. Od 8 mostov jih je 7 imelo jekleno konstrukcijo, najdaljši pa je premoščal 29,7 metrov široko vrzel. Za postajo Gornji Dolič je proga zadnjič prestopila Pako preko 14,6 m dolgega kamnitega ločnega mosta. Najbolj znamenit premostitveni gradbeni objekt je dobrih 100 metrov dolg viadukt Gornji Dolič, ki je sestavljen iz kar osmih lokov. Pestra je tudi njegova zgodovina, saj je med vojno preživel miniranje.
Partizanske enote so v času med aprilom in novembrom leta 1944 na progi med Celjem in Dravogradom izvedle 80 akcij. V noči na 18. junij 1944 je Zidanškova brigada porušila 4 loke železniškega viadukta v Gornjem Doliču. Namen je bil onemogočiti Nemcem odvoz lignita iz velenjskega premogovnika. Viadukt je bil hitro obnovljen.
Proga je kmalu za Slovenj Gradcem zapeljala še preko 32 metrov dolgega jeklenega mosta, ki je danes lepo obnovljen in služi kolesarjem ter pešcem. Zadnjič je lokomotiva reko Mislinjo prečkala preko 42 metrov dolgega mosta pred Otiškim Vrhom.
V celotni dolžini 35 kilometrov med Velenjem in Dravogradom je asfaltirana, enotno označena ter ločena od prometa. Ob poti so kolesarjem in uporabnikom na voljo številna postajališča z vso opremo. Z blagim in enakomernim naklonom je pot še posebej primerna za družine in starejše. V Velenju se pot začne na 411 metrov nadmorske višine, v Mislinji na najvišji točki doseže kar 590 metrov, nakar se polagoma spušča do Dravograda vse do 341 metrov.
Štrekna ni le sodobna, slikovita kolesarska pot, temveč je tudi bogata zakladnica tehniške dediščine, ki služi kot brezčasni spomenik človeški iznajdljivosti in odločenosti pri premagovanju zahtevnega naravnega terena. Prenovljeni nekdanji infrastrukturni objekti ob Štrekni vključujejo mnogo predorov, mostov, viaduktov in drugih gradbenih posegov, ki sodobnim popotnikom omogočajo, da s kolesom odkrijejo slikovito naravno lepoto in tehniško zapuščino na območju Koroške ter Šaleške doline.
Odsek železniške proge od Velenja do Dravograda so začeli graditi leta 1897, uradno pa je bil odprt že 20. decembra 1899. Pri gradnji je sodelovalo več kot 2200 delavcev, ki so samo med Velenjem in Mislinjo morali izkopati 5 predorov, 8 krat premostiti reko Pako ter zgraditi viadukt pri Gornjem Doliču. Ob vsem tem pa se je bilo potrebno še povzpeti za 204 metre. Gradnja železniške proge Velenje – Dravograd je pomemben infrastrukturni dosežek, čigar odprtje so tudi uradno obeležili s prav posebnim letakom.
Zaradi zavite doline rečice Pake, ki je v vzhodne podaljške Karavank vrezala tesno, mestoma kanjonsko sotesko, je bilo potrebno zgraditi kar 5 predorov: Paka 1, Paka 2, Huda luknja, Gornji Dolič in Mislinja. Najdaljši predor je Huda luknja z dolžino 421 metrov, skupna dolžina vseh predorov pa znaša kar 856 metrov! V predoru Paka 1 so po zaprtju proge nekaj časa gojili gobe, skozi obnovljena predora Gornji Dolič in Mislinja pa je urejena tudi kolesarska pot Štrekna. Prava paša za oči je kamniti ločni most čez potok Ponikva, ki priteka iz jame Huda luknja pred istoimenskim predorom. Je eden najbolj slikovitih, pa tudi najzahtevnejših gradbenih objektov na progi.
Kjer v soteski ni bila v napoto skala, pa je bilo potrebno kar osemkrat prečiti hudournik. Od 8 mostov jih je 7 imelo jekleno konstrukcijo, najdaljši pa je premoščal 29,7 metrov široko vrzel. Za postajo Gornji Dolič je proga zadnjič prestopila Pako preko 14,6 m dolgega kamnitega ločnega mosta. Najbolj znamenit premostitveni gradbeni objekt je dobrih 100 metrov dolg viadukt Gornji Dolič, ki je sestavljen iz kar osmih lokov. Pestra je tudi njegova zgodovina, saj je med vojno preživel miniranje.
Partizanske enote so v času med aprilom in novembrom leta 1944 na progi med Celjem in Dravogradom izvedle 80 akcij. V noči na 18. junij 1944 je Zidanškova brigada porušila 4 loke železniškega viadukta v Gornjem Doliču. Namen je bil onemogočiti Nemcem odvoz lignita iz velenjskega premogovnika. Viadukt je bil hitro obnovljen.
Proga je kmalu za Slovenj Gradcem zapeljala še preko 32 metrov dolgega jeklenega mosta, ki je danes lepo obnovljen in služi kolesarjem ter pešcem. Zadnjič je lokomotiva reko Mislinjo prečkala preko 42 metrov dolgega mosta pred Otiškim Vrhom.
TEHNIČNI PODATKI - Velenje - Mislinja - Slovenj Gradec - Dravograd, (7. junij 2025)
Avg Speed: 19.2 km/h, Max Speed: 51.2 km/h Elapsed Time: 5:21:05
- 80.57 km
Distance - 4:11:46
Moving Time - 533 m
Elevation
- 114 W
Estimated Avg Power - 1,727 kJ
Energy Output
Avg Speed: 19.2 km/h, Max Speed: 51.2 km/h Elapsed Time: 5:21:05
