FEZ
Fes ali Fez (/fɛz/) je mesto v severni notranjosti Maroka in glavno mesto upravne regije Fes-Meknes. Je eno največjih mest v Maroku, po popisu leta 2024 ima 1,256 milijona prebivalcev. Leži severozahodno od gorovja Atlas, obkrožajo ga hribi, staro mesto pa je osredotočeno okoli reke Fes (Oued Fes), ki teče od zahoda proti vzhodu. Fes so imenovali 'Meka zahoda' in 'Afriške Atene'. Velja tudi za duhovno in kulturno prestolnico Maroka.
Fes, ustanovljen pod vladavino Idrisidov v 8.–9. stoletju našega štetja, je bil sprva sestavljen iz dveh avtonomnih in konkurenčnih naselbin. Ponavljajoči se valovi predvsem arabskih priseljencev iz Ifrikije (Tunizija) in Al Andaluza (Španija/Portugalska) v začetku 9. stoletja so nastajajočemu mestu dali arabski značaj. Po padcu rodbine Idrisidov so drugi imperiji prihajali in odhajali vse do 11. stoletja, ko je almoravidski sultan Jusuf ibn Tašfin združil obe naselji v današnjo četrt Fes el-Bali ('Stari Fes'), imenovano medina v Fesu. Pod vladavino Almoravidov je mesto pridobilo sloves po verski učenosti in trgovski dejavnosti.
Fes je dosegel vrhunec v dobi Marinidov (13.–15. stoletje) in ponovno pridobil status politične prestolnice. Zgrajene so bile številne nove medrese in mošeje, od katerih jih je veliko ohranjenih še danes, druge strukture pa so bile obnovljene. Te stavbe štejejo med zaščitne znake mavrskega in maroškega arhitekturnega sloga. Leta 1276 je marinidski sultan Abu Jusuf Jakub ustanovil tudi kraljevo upravno okrožje Fes Dždid ('Novi Fes'), kjer je še danes kraljeva palača (Dar al-Makzen), ki so ji kasneje dodali obsežne vrtove. V tem obdobju se je judovsko prebivalstvo mesta povečalo in na južni strani tega novega okrožja je nastala Melah (judovska četrt). Po strmoglavljenju rodbine Marinidov je rast Fesa zastala in mesto je nato tekmovalo z Marakešem za politični in kulturni vpliv. Ponovno je postal prestolnica pod dinastijo Alavi do leta 1912.
Mesto sestavljata dve stari medinski četrti, Fes el-Bali in Fes Dždid, ter veliko večje moderno urbano območje Ville Nouvelle, ustanovljeno v času francoske kolonialne dobe. Medina v Fesu je uvrščena na seznam svetovne dediščine in je eno največjih in najstarejših mestnih območij za pešce na svetu (območij brez avtomobilov). Vsebuje Univerzo al-Karauin, ki je bila ustanovljena leta 857 in je najstarejša stalno delujoča visokošolska ustanova na svetu. Vsebuje tudi usnjarno Čuara iz 11. stoletja, eno najstarejših usnjarn na svetu.
Fes ali Fez (/fɛz/) je mesto v severni notranjosti Maroka in glavno mesto upravne regije Fes-Meknes. Je eno največjih mest v Maroku, po popisu leta 2024 ima 1,256 milijona prebivalcev. Leži severozahodno od gorovja Atlas, obkrožajo ga hribi, staro mesto pa je osredotočeno okoli reke Fes (Oued Fes), ki teče od zahoda proti vzhodu. Fes so imenovali 'Meka zahoda' in 'Afriške Atene'. Velja tudi za duhovno in kulturno prestolnico Maroka.
Fes, ustanovljen pod vladavino Idrisidov v 8.–9. stoletju našega štetja, je bil sprva sestavljen iz dveh avtonomnih in konkurenčnih naselbin. Ponavljajoči se valovi predvsem arabskih priseljencev iz Ifrikije (Tunizija) in Al Andaluza (Španija/Portugalska) v začetku 9. stoletja so nastajajočemu mestu dali arabski značaj. Po padcu rodbine Idrisidov so drugi imperiji prihajali in odhajali vse do 11. stoletja, ko je almoravidski sultan Jusuf ibn Tašfin združil obe naselji v današnjo četrt Fes el-Bali ('Stari Fes'), imenovano medina v Fesu. Pod vladavino Almoravidov je mesto pridobilo sloves po verski učenosti in trgovski dejavnosti.
Fes je dosegel vrhunec v dobi Marinidov (13.–15. stoletje) in ponovno pridobil status politične prestolnice. Zgrajene so bile številne nove medrese in mošeje, od katerih jih je veliko ohranjenih še danes, druge strukture pa so bile obnovljene. Te stavbe štejejo med zaščitne znake mavrskega in maroškega arhitekturnega sloga. Leta 1276 je marinidski sultan Abu Jusuf Jakub ustanovil tudi kraljevo upravno okrožje Fes Dždid ('Novi Fes'), kjer je še danes kraljeva palača (Dar al-Makzen), ki so ji kasneje dodali obsežne vrtove. V tem obdobju se je judovsko prebivalstvo mesta povečalo in na južni strani tega novega okrožja je nastala Melah (judovska četrt). Po strmoglavljenju rodbine Marinidov je rast Fesa zastala in mesto je nato tekmovalo z Marakešem za politični in kulturni vpliv. Ponovno je postal prestolnica pod dinastijo Alavi do leta 1912.
Mesto sestavljata dve stari medinski četrti, Fes el-Bali in Fes Dždid, ter veliko večje moderno urbano območje Ville Nouvelle, ustanovljeno v času francoske kolonialne dobe. Medina v Fesu je uvrščena na seznam svetovne dediščine in je eno največjih in najstarejših mestnih območij za pešce na svetu (območij brez avtomobilov). Vsebuje Univerzo al-Karauin, ki je bila ustanovljena leta 857 in je najstarejša stalno delujoča visokošolska ustanova na svetu. Vsebuje tudi usnjarno Čuara iz 11. stoletja, eno najstarejših usnjarn na svetu.
IFRANE
Ifrane je mesto v regiji Srednji Atlas v severnem Maroku (14.659 prebivalcev novembra 2014). Glavno mesto province Ifrane v regiji Fès-Meknès, Ifrane, je na nadmorski višini 1665 m. V regionalnem tamazitskem jeziku ifranpomeni 'jame'.
Sodobno mesto Ifrane je francoska uprava ustanovila leta 1928 v obdobju protektorata za svojo upravo zaradi alpskega podnebja. Ifrane je bil zasnovan kot hribovska postaja ali kolonialni tip naselja. To je letoviško mesto, postavljeno visoko v gorah, da bi Evropejci lahko našli olajšanje pred poletno vročino v notranjih ravnicah Maroka. Ifrane, hiša jezera Dayet Iffer, je tudi priljubljena destinacija za višinske treninge.
Prva stalna naselbina tega območja sega v 16. stoletje, ko je Sharif Sîdî 'Abd al-Salâm ustanovil svojo skupnost v dolini Tizguit, sedem km dolvodno od sedanjega mesta. Ifrane je kolonialna "hribovska postaja" in "vrtno mesto". Je tudi "cesarsko mesto", gorsko letovišče, pokrajinsko upravno središče in univerzitetno mesto.
Prva stalna naselbina tega območja sega v 16. stoletje, ko je šarîf po imenu Sîdî 'Abd al-Salâm ustanovil svojo skupnost v dolini Tizguit, 7 km dolvodno od sedanjega mesta. V lokalnem amaziškem jeziku Ifran pomeni 'jame'. Vas Sîdîja 'Abd al-Salâma, imenovana Zaouiat Sidi Abdeslam (ali preprosto zâvija), je bila najprej sestavljena iz jamskih bivališč, izdolbenih iz stene apnenčaste doline. Šele v zadnjih petdesetih letih so njeni prebivalci zgradili nadzemne hiše. Jame, ki zdaj ležijo pod temi hišami, se še vedno uporabljajo kot jasli za živali in za shranjevanje.
Ifrane je mesto v regiji Srednji Atlas v severnem Maroku (14.659 prebivalcev novembra 2014). Glavno mesto province Ifrane v regiji Fès-Meknès, Ifrane, je na nadmorski višini 1665 m. V regionalnem tamazitskem jeziku ifranpomeni 'jame'.
Sodobno mesto Ifrane je francoska uprava ustanovila leta 1928 v obdobju protektorata za svojo upravo zaradi alpskega podnebja. Ifrane je bil zasnovan kot hribovska postaja ali kolonialni tip naselja. To je letoviško mesto, postavljeno visoko v gorah, da bi Evropejci lahko našli olajšanje pred poletno vročino v notranjih ravnicah Maroka. Ifrane, hiša jezera Dayet Iffer, je tudi priljubljena destinacija za višinske treninge.
Prva stalna naselbina tega območja sega v 16. stoletje, ko je Sharif Sîdî 'Abd al-Salâm ustanovil svojo skupnost v dolini Tizguit, sedem km dolvodno od sedanjega mesta. Ifrane je kolonialna "hribovska postaja" in "vrtno mesto". Je tudi "cesarsko mesto", gorsko letovišče, pokrajinsko upravno središče in univerzitetno mesto.
Prva stalna naselbina tega območja sega v 16. stoletje, ko je šarîf po imenu Sîdî 'Abd al-Salâm ustanovil svojo skupnost v dolini Tizguit, 7 km dolvodno od sedanjega mesta. V lokalnem amaziškem jeziku Ifran pomeni 'jame'. Vas Sîdîja 'Abd al-Salâma, imenovana Zaouiat Sidi Abdeslam (ali preprosto zâvija), je bila najprej sestavljena iz jamskih bivališč, izdolbenih iz stene apnenčaste doline. Šele v zadnjih petdesetih letih so njeni prebivalci zgradili nadzemne hiše. Jame, ki zdaj ležijo pod temi hišami, se še vedno uporabljajo kot jasli za živali in za shranjevanje.
RSS Feed
