Med nomadi v Loristanu
Iz vasice Palangan smo se odpeljali v Kermanšah, kjer smo obiskali zanimive ahamenidske v skalo vklesane reliefe Takht-e Bostan iz 4. stoletja. Reliefni vzorci poudarjajo moč, slavo, čast, borbeni duh, igro, praznovanja, lovske prizore, predvsem pa posamezne investicije kraljev. Reliefi so v bližini svetih izvirov, ki se spuščajo v velik odbojni bazen na dnu gorske pečine.
Nadaljevali smo pot v Horramabad, ki je prestolnica Lorestana, kjer živijo plemenski Lori in tudi sem le redko zanese nogo tujega popotnika. Lori govorijo svoj jezik in živijo na samosvoj način. V mestu se je naša skupina potnikov razkropila in prosto zaživela.
Na našo izrecno željo potnikov smo načrtovani obisk etnografskega muzeja o Lorih v utrdbi Falak-o-Aflak raje zamenjali z nenačrtovanim obiskom nomadov v puščavi na poti v to mesto. Izjemna, neponovljiva izkušnja za vse nas. Najbolj zanimiv in najbolj pristen stik z domačini v Iranu. Eden drugega smo bili izredno veseli. Takšnega obiska tujcev ti nomadi še niso doživeli.
V šotoru, kamor smo se umaknili pred močnim puščavskim vetrom so nam pripravili čaj. Precejšen del popoldneva smo se z njimi pogovarjali o njihovem načinu življenja. Bili so tako gostoljubni, da so nam v čast našega obiska bili pripravljeni zaklati in speči kozo ali jagnje.
Ob slovesu smo jih obdarili z drobnimi predmeti.
Nadaljevali smo pot v Horramabad, ki je prestolnica Lorestana, kjer živijo plemenski Lori in tudi sem le redko zanese nogo tujega popotnika. Lori govorijo svoj jezik in živijo na samosvoj način. V mestu se je naša skupina potnikov razkropila in prosto zaživela.
Na našo izrecno željo potnikov smo načrtovani obisk etnografskega muzeja o Lorih v utrdbi Falak-o-Aflak raje zamenjali z nenačrtovanim obiskom nomadov v puščavi na poti v to mesto. Izjemna, neponovljiva izkušnja za vse nas. Najbolj zanimiv in najbolj pristen stik z domačini v Iranu. Eden drugega smo bili izredno veseli. Takšnega obiska tujcev ti nomadi še niso doživeli.
V šotoru, kamor smo se umaknili pred močnim puščavskim vetrom so nam pripravili čaj. Precejšen del popoldneva smo se z njimi pogovarjali o njihovem načinu življenja. Bili so tako gostoljubni, da so nam v čast našega obiska bili pripravljeni zaklati in speči kozo ali jagnje.
Ob slovesu smo jih obdarili z drobnimi predmeti.
