Avicenna in kanon medicine
V Hamadanu si po večernem prihodu v mesto najprej ogledamo na skalah planine Alvand dve kamniti plošči (reliefa) z vklesanimi napisi - GanjNameh (v perzijskem jeziku zakladnica). Pripadata dvema ahemenidskima kraljema Dariusu I. (leva), in Xerxesu (desna) (522 – 484 pr. n. št.), ki sta opisala svoja osvajanja in za pomoč zaprosila Ahuramazdo. Kasnejše generacije, ki niso znale prebrati starejših perzijskih, elamitskih in biblijskih scenarijev so menile, da gre za vodilo k odkritju zaklada.
Naslednji dan dopoldan smo obiskali leta 1952 zgrajen mavzolej v čast Ibn Sine (Avicenna).
Ibn Sina, perzijski učenjak, spada med največje mislece, zdravnike in polihistorje zlate dobe islama. Napisal je prek 450 del, med njimi je največ filozofskih in medicinskih. Njegovi najslavnejši deli sta Knjiga o zdravilstvuin medicinska enciklopedija Kanon medicine, ki sta postali temeljni medicinski knjigi na številnih srednjeveških univerzah. Avicenna se poleg Hipokrata in Galena šteje za utemeljitelja klasične medicinske znanosti. Njegov medicinski in filozofski opus je v prvi polovici 13. stoletja prodrl na Zahod še pred prevodi Aristotela. Avicennov opus vsebuje razen filozofskih in medicinskih del tudi besedila iz astronomije, alkemije, geografije, geologije, islamske teologije, logike, matematike, fizike in pesništva. S ploščadi strehe mavzoleja smo imeli lep panoramski razgled.
Ogledamo si tudi največjo mošejo v mestu, ki je nabito polna z verniki. Na vhodu v mošejo naše ženske ponovno pričaka obvezno oblačilo za vstop – chador, ki zakriva celotno telo. Ženske vstopajo skozi ločeni vhod. Enako kot na letališčih pri kontrolnih preverjanjih.
V mestu smo se najprej podali v menjalnico, ki je bila v ulici z ogromnim številom prodajaln z zlatom. Zlato tako kot npr. dragocene preproge velja tu za močan statusni simbol. Da kaj veljaš, ga moraš precej imeti.
Odšli smo na bazar, po sadje na tržnico, v lokale na osvežilno pijačo. Ponovno smo na ulicah vzpostavljali dialog z meščani.
Naslednji dan dopoldan smo obiskali leta 1952 zgrajen mavzolej v čast Ibn Sine (Avicenna).
Ibn Sina, perzijski učenjak, spada med največje mislece, zdravnike in polihistorje zlate dobe islama. Napisal je prek 450 del, med njimi je največ filozofskih in medicinskih. Njegovi najslavnejši deli sta Knjiga o zdravilstvuin medicinska enciklopedija Kanon medicine, ki sta postali temeljni medicinski knjigi na številnih srednjeveških univerzah. Avicenna se poleg Hipokrata in Galena šteje za utemeljitelja klasične medicinske znanosti. Njegov medicinski in filozofski opus je v prvi polovici 13. stoletja prodrl na Zahod še pred prevodi Aristotela. Avicennov opus vsebuje razen filozofskih in medicinskih del tudi besedila iz astronomije, alkemije, geografije, geologije, islamske teologije, logike, matematike, fizike in pesništva. S ploščadi strehe mavzoleja smo imeli lep panoramski razgled.
Ogledamo si tudi največjo mošejo v mestu, ki je nabito polna z verniki. Na vhodu v mošejo naše ženske ponovno pričaka obvezno oblačilo za vstop – chador, ki zakriva celotno telo. Ženske vstopajo skozi ločeni vhod. Enako kot na letališčih pri kontrolnih preverjanjih.
V mestu smo se najprej podali v menjalnico, ki je bila v ulici z ogromnim številom prodajaln z zlatom. Zlato tako kot npr. dragocene preproge velja tu za močan statusni simbol. Da kaj veljaš, ga moraš precej imeti.
Odšli smo na bazar, po sadje na tržnico, v lokale na osvežilno pijačo. Ponovno smo na ulicah vzpostavljali dialog z meščani.
