Veliki Moguli - Babur
Sedemindvajset let po tem, ko so Portugalci pristali na obali Malabarja v jugozahodni Indiji (zdaj v državi Kerala), je Babur korakal po ravninah Pandžaba v severni Indiji. Vročina in prah severnih ravnin ga nista motila, saj si je želel prestol Hindustana v Indiji. Glede na žalostno stanje v sultanatu v Delhiju, ki je bil v zadnjih vzdihljajih, je Babur brez težav prišel do mesta Panipat, ki je bil le 80 km severno od Delhija. Edina prepreka, ki je bila na poti njegovemu osvajanju, je bila cesarska vojska Ibrahima Lodhija, ki je bil takratni cesar Hindustana.
Ko je bil star dvanajst let, je bil Babur kronan za kralja Fergane v Uzbekistanu. Njegovo poreklo je bilo brezhibno – v njegovih žilah se je pretakala kri Timurja ali Tamerlenka po očetovi strani in velikih Mongolov Chengez Khana po materini strani. Kljub svoji mladosti je kmalu pridružil svoje kraljestvo Samarkandu. Toda njegova slava je bila le kratkotrajna, saj so njegovi bratranci načrtovali zaroto proti njemu in ga končno uspeli strmoglaviti. Preganjani Babur se je nato zatekel v Kabul (današnji Afganistan), ki mu je potem vladal še dolgo časa.
V Kabulu je videl vozove, napolnjene s srebrom, zlatom, svilo, slonovino in začimbami, z blagom torej, ki je prihajalo iz Indije. To je vzbudilo njegovo radovednost. Videl je svojo priložnost v zedinjenju afganistanskih vladarjev, ki so se bojevali za oblast na severnu Indije, in ki so privedli do vakuuma oblasti.
Zdaj je bil tukaj z majhno vojsko 12.000, s katero se je soočil s cesarsko afganistansko vojsko, ki je štela 100.000 vojakov in 1.000 slonov. Babur ni potreboval dolgo, da je spoznal, da ni kos Afganistancem v konvencionalnem bojevanju. Njegovo zaskrbljenost je še povečalo spoznanje, da se Afganistancem ni mudilo z napadom. Babur je poklical svoje generale v svoj šotor in jih prosil, naj zberejo vso živino iz sosednjih vasi. Napadli naj bi ob zori. Generali niso videli smisla uporabe goveda za napad na mogočne slone, a nihče se ni upal upreti Baburju, ki je bil znan tudi po nazivu - Tiger.
Seveda je imel Babur skrivni načrt, ki ga ni hotel razkriti niti svojim generalom. Živino so zgnali skupaj in jim na hrbet privezali snope slame. Takoj, ko so se zaslišali bojni bobni, so seno zažgali in živali potisnili proti cesarski afganistanski vojski. Ko je govedo doseglo sovražnikove vrste, se je zaradi ognja na njihovih hrbtih vedlo zelo nepredvidljivo in begalo sem ter tja. Sloni so se burno odzvali na takšne »zveri« in odvrgli svoje mahute, zdrobili vojake, ki so jim prišli na pot, in ustvarili popolno zmedo. Babur je izkoristil situacijo in njegova vojska je kot s koso pokosil Afganistance. Ibrahim Lodhi je bil ubit.
Babur je odkorakal v Delhi, kjer je bil okronan za cesarja Hindustana. Svojega sina Humayuna je poslal, da bi prevzel afganistansko zakladnico v Sikandru blizu Agre. V Sikandri je Humayun srečal radža iz Gwaliorja, ki je tam iskal zatočišče. Radža je prosil Humayuna, naj mu prihrani življenje, v zameno za kamen velike vrednosti, kasneje imenovan diamant Kohinoor (gora svetlobe). Ko se je vrnil v Delhi, je Humayun pokazal kamen Kohinoor Baburju, ki pa ga je vrnil sinu. Humayun je očetu očital, da je dal na stran najdražji kamen na svetu.
"Kakšna je vrednost?" je vprašal Babur.
"Če se proda," je dejal Humayun, "lahko nahrani ves svet dva dneva in pol." To je prvič, da je Kohinoor omenjen v zgodovini. Sčasoma je slavni diamant seveda dosegel britansko krono, kjer so ga ponovno razrezali na tri kose.
Čeprav je Babur premagal Ibrahima Lodhija, se je soočil z neposredno nevarnostjo zaradi hudega kralja Rajputa, Rane Sange iz Mewarja. Kraljeva hrabrost je bila legendarna. Zaradi številnih bitk, ki jih je vodil, je izgubil oko in roko. Desna noga mu je bila na treh mestih zlomljena, na telesu pa so bile brazgotine petinosemdesetih ran.
Na Baburjevo srečo je prihod dežja odložil bitko, kar je ponudilo njegovim utrujenim možem nekaj oddiha. Na predvečer bitke proti ognjevitim Rajputom je Babur okoli sebe zbral svoje ljudi in se pred njimi zaobljubil, da se nikoli v življenju ne bo dotaknil alkohola, če zmagajo v bitki, ki je pred njimi. Razglasil je, da je vojna, ki jo bodo borili, džihad, sveta vojna proti hindujskim nevernikom.
Te dramatične objave so poživile kri v mogolski vojski. Ranova vojska je bila poražena, čeprav se je Baburju uspel izogniti. Bitka pri Khanui je tako vzpostavila mogolsko premoč.
Kot cesar Hindustana se je Babur zdaj lahko sprostil in nadaljeval svojo strast do branja literature in skladanja poezije. Njegovi spomini, Babur-nama, so vzpostavili tradicijo, ki so ji sledili vsi Mughali. Babur ni dolgo užival v sadovih svoje zmage. Le štiri leta po njegovem osvajanju Idije se je razvilo čudno zaporedje dogodkov. Njegov sin Humayun je na obisku v Delhiju hudo zbolel. Hakimi (zdravniki) so poskusili zdravila, ki niso imela zdravilnega učinka. Nek amir (plemenit) je predlagal, naj Babur obljubi Alahu tisto, kar mu je najdražje, v zameno za zdravje njegovega sina. Babur je molil, da bi Alah zamenjal cesarjevo življenje namesto zdravja njegovega sina. Po naključju se je zgodil ravno tak čudež. Humayun je okreval, vendar se je Baburjevo zdravje začelo slabšati. 26. decembra 1530 je Vsemogočni vzel Baburja v naročje. Ustanovitelj dinastije Mughal je bil najprej pokopan v Agri, kasneje pa so ga prenesli v njegov ljubljeni Kabul s hladnejšim podnebjem in mošusnimi melonami, ki jih je tako pogrešal med njegovim vladanjem v severni Indiji.
Ko je bil star dvanajst let, je bil Babur kronan za kralja Fergane v Uzbekistanu. Njegovo poreklo je bilo brezhibno – v njegovih žilah se je pretakala kri Timurja ali Tamerlenka po očetovi strani in velikih Mongolov Chengez Khana po materini strani. Kljub svoji mladosti je kmalu pridružil svoje kraljestvo Samarkandu. Toda njegova slava je bila le kratkotrajna, saj so njegovi bratranci načrtovali zaroto proti njemu in ga končno uspeli strmoglaviti. Preganjani Babur se je nato zatekel v Kabul (današnji Afganistan), ki mu je potem vladal še dolgo časa.
V Kabulu je videl vozove, napolnjene s srebrom, zlatom, svilo, slonovino in začimbami, z blagom torej, ki je prihajalo iz Indije. To je vzbudilo njegovo radovednost. Videl je svojo priložnost v zedinjenju afganistanskih vladarjev, ki so se bojevali za oblast na severnu Indije, in ki so privedli do vakuuma oblasti.
Zdaj je bil tukaj z majhno vojsko 12.000, s katero se je soočil s cesarsko afganistansko vojsko, ki je štela 100.000 vojakov in 1.000 slonov. Babur ni potreboval dolgo, da je spoznal, da ni kos Afganistancem v konvencionalnem bojevanju. Njegovo zaskrbljenost je še povečalo spoznanje, da se Afganistancem ni mudilo z napadom. Babur je poklical svoje generale v svoj šotor in jih prosil, naj zberejo vso živino iz sosednjih vasi. Napadli naj bi ob zori. Generali niso videli smisla uporabe goveda za napad na mogočne slone, a nihče se ni upal upreti Baburju, ki je bil znan tudi po nazivu - Tiger.
Seveda je imel Babur skrivni načrt, ki ga ni hotel razkriti niti svojim generalom. Živino so zgnali skupaj in jim na hrbet privezali snope slame. Takoj, ko so se zaslišali bojni bobni, so seno zažgali in živali potisnili proti cesarski afganistanski vojski. Ko je govedo doseglo sovražnikove vrste, se je zaradi ognja na njihovih hrbtih vedlo zelo nepredvidljivo in begalo sem ter tja. Sloni so se burno odzvali na takšne »zveri« in odvrgli svoje mahute, zdrobili vojake, ki so jim prišli na pot, in ustvarili popolno zmedo. Babur je izkoristil situacijo in njegova vojska je kot s koso pokosil Afganistance. Ibrahim Lodhi je bil ubit.
Babur je odkorakal v Delhi, kjer je bil okronan za cesarja Hindustana. Svojega sina Humayuna je poslal, da bi prevzel afganistansko zakladnico v Sikandru blizu Agre. V Sikandri je Humayun srečal radža iz Gwaliorja, ki je tam iskal zatočišče. Radža je prosil Humayuna, naj mu prihrani življenje, v zameno za kamen velike vrednosti, kasneje imenovan diamant Kohinoor (gora svetlobe). Ko se je vrnil v Delhi, je Humayun pokazal kamen Kohinoor Baburju, ki pa ga je vrnil sinu. Humayun je očetu očital, da je dal na stran najdražji kamen na svetu.
"Kakšna je vrednost?" je vprašal Babur.
"Če se proda," je dejal Humayun, "lahko nahrani ves svet dva dneva in pol." To je prvič, da je Kohinoor omenjen v zgodovini. Sčasoma je slavni diamant seveda dosegel britansko krono, kjer so ga ponovno razrezali na tri kose.
Čeprav je Babur premagal Ibrahima Lodhija, se je soočil z neposredno nevarnostjo zaradi hudega kralja Rajputa, Rane Sange iz Mewarja. Kraljeva hrabrost je bila legendarna. Zaradi številnih bitk, ki jih je vodil, je izgubil oko in roko. Desna noga mu je bila na treh mestih zlomljena, na telesu pa so bile brazgotine petinosemdesetih ran.
Na Baburjevo srečo je prihod dežja odložil bitko, kar je ponudilo njegovim utrujenim možem nekaj oddiha. Na predvečer bitke proti ognjevitim Rajputom je Babur okoli sebe zbral svoje ljudi in se pred njimi zaobljubil, da se nikoli v življenju ne bo dotaknil alkohola, če zmagajo v bitki, ki je pred njimi. Razglasil je, da je vojna, ki jo bodo borili, džihad, sveta vojna proti hindujskim nevernikom.
Te dramatične objave so poživile kri v mogolski vojski. Ranova vojska je bila poražena, čeprav se je Baburju uspel izogniti. Bitka pri Khanui je tako vzpostavila mogolsko premoč.
Kot cesar Hindustana se je Babur zdaj lahko sprostil in nadaljeval svojo strast do branja literature in skladanja poezije. Njegovi spomini, Babur-nama, so vzpostavili tradicijo, ki so ji sledili vsi Mughali. Babur ni dolgo užival v sadovih svoje zmage. Le štiri leta po njegovem osvajanju Idije se je razvilo čudno zaporedje dogodkov. Njegov sin Humayun je na obisku v Delhiju hudo zbolel. Hakimi (zdravniki) so poskusili zdravila, ki niso imela zdravilnega učinka. Nek amir (plemenit) je predlagal, naj Babur obljubi Alahu tisto, kar mu je najdražje, v zameno za zdravje njegovega sina. Babur je molil, da bi Alah zamenjal cesarjevo življenje namesto zdravja njegovega sina. Po naključju se je zgodil ravno tak čudež. Humayun je okreval, vendar se je Baburjevo zdravje začelo slabšati. 26. decembra 1530 je Vsemogočni vzel Baburja v naročje. Ustanovitelj dinastije Mughal je bil najprej pokopan v Agri, kasneje pa so ga prenesli v njegov ljubljeni Kabul s hladnejšim podnebjem in mošusnimi melonami, ki jih je tako pogrešal med njegovim vladanjem v severni Indiji.