Gibanje Svoboda v manj kot tednu dni pred volitvami vodi pred stranko SDS, razlika med njima pa znaša manj kot dve odstotni točki. Sledita Levica in SD, za njima še NSi in LMŠ. Blizu vstopa v državni zbor sta tudi SAB in koalicija Povežimo Slovenijo.
V tednu, ki se bo zaključil s parlamentarnimi volitvami v nedeljo, 24. aprila, bo jasno, kdo bo zmagovalec: ali stranka Gibanje Svoboda ali SDS. V torek do vključno četrtka bodo po državi od 7. do 19. ure odprta tudi volišča za predčasno glasovanje (vseh je 96), kamor se ni treba predčasno najaviti. V Ljubljani bo 14 volišč za predčasno glasovanje za vseh 14 ljubljanskih okrajev na isti lokaciji, in sicer na Gospodarskem razstavišču.
Večina neopredeljenih za Gibanje Svoboda
V zadnji teden stopata stranki Gibanje Svoboda in SDS skorajda izenačeni. Ker je njuna zadnja izmerjena podpora v območju standardne napake, bi bilo tvegano podajati kakršno koli napoved. Kljub temu Gibanje Svoboda (GS) vstopa v finale predvolilnega obdobja v rahli prednosti pred SDS, in to predvsem po zaslugi tistih, ki odgovarjajo, da še ne vedo, koga bi volili, ob dodatnem vprašanju, katera stranka jim je najbližja, pa navedejo GS. Kar pomeni, da ima med neopredeljenimi volilci, ki napovedujejo, da se bodo udeležili volitev, največji potencial stranka, ki jo vodi Robert Golob. Brez upoštevanja teh glasov, ki so sestavni del volilne napovedi, bi sicer za desetinko odstotne točke vodila SDS.
Na vprašanje, katero stranko bi volili v nedeljo, je 21,9 odstotka vprašanih odgovorilo, da stranko, ki jo vodi Janez Janša, 21,8 odstotka pa Gibanje Svoboda. Razlika med GS in SDS v korist prve za 1,6 odstotne točke nastane po upoštevanju neopredeljenih glasov. Torej prva volilna napoved v finalnem tednu je, da bi lahko na volitvah zmagala stranka Gibanje Svoboda s 27,7-odstotno podporo pred SDS, ki bi jo podprlo dobrih 26 odstotkov, obe stranki pa v tem trenutku beležita rast glede na prvo volilno napoved po metodi tracking poll, ki smo jo objavili konec minulega tedna.
Leva stran z znatno prednostjo
Za favoritoma letošnjih volitev se odvija zanimivo merjenje moči na levem delu strankarskega spektra med SD in Levico. V dosedanjih meritvah javnega mnenja po metodi tracking poll sta bili stranki izenačeni, v zadnjem tednu pa je očitno Levica pridobila rahlo prednost, saj je podpora Socialnim demokratom za malenkost zanihala navzdol, Levici pa navzgor. A do dejanskih volitev se lahko položaj še obrne, saj se je izkazalo, da ima med neopredeljenimi, ki zagotavljajo, da se bodo volitev zagotovo udeležili, nekaj več rezerv stranka SD kot pa Levica.
Neopredeljenim anketirancem je najbliže Gibanje Svoboda, takoj za njim pa so po bližini anketirancem Krščanski demokrati. To pomeni, da ti glasovi ostajajo na desnem polu in se nagibajo k NSi, to pa se lahko v zadnjem tednu tudi spremeni. Od tega bo odvisno, kakšen rezultat bo dosegla druga največja koalicijska stranka aktualne vlade. Glede na volilno napoved ima NSi trdno podporo pri 7,6 odstotka. V državni zbor bi se uvrstila še šesta stranka, in sicer LMŠ s 4,1-odstotno podporo. Pred vrati državnega zbora pa bi tudi tokrat ostala koalicija Povežimo Slovenijo, ki bi jo podprlo 3,7 odstotka volilnega telesa, ob prvi meritvi po metodi tracking poll pred nekaj dnevi pa je koalicija še zbrala dovolj podpore za preskok štiriodstotnega parlamentarnega praga. Če podpora koaliciji Povežimo Slovenijo niha tik pod štirimi odstotki, kar korelira z rastjo stranki SDS, ima podpora stranki SAB krivuljo rasti, saj bi se s 3,7-odstotno podporo izenačila s Povežimo Slovenijo. Ker v samostojni Sloveniji v državnem zboru še ni bilo zastopanih manj kot sedem političnih strank, je realno pričakovati, da se bo vsaj eni uspelo prebiti v DZ, bolj verjetno pa kar obema, tako SAB kot koaliciji Povežimo Slovenijo. V tem primeru bi opozicijske GS in stranke koalicije KUL osvojile 53 odstotkov vseh oddanih glasov, stranke aktualne koalicije pa dobrih 37 odstotkov vseh glasov.
Drugim strankam (SNS, DeSUS, Naša dežela, Vesna, Piratska stranka Slovenije, Resnica) za zdaj ne kaže, da bi se lahko prebile v državni zbor.
Metoda tracking poll
Tracking poll je vrsta javnomnenjske ankete, ki se izvaja zaporedno, vsak dan na novem vzorcu. Vsakokratni izračun se opravi in objavi na osnovi zadnjih treh anket. Vsak nov izračun se izvede tako, da se izloči rezultat najstarejše ankete in doda rezultat najnovejše ankete v tridnevnem zaporednem merjenju. Na tak način lahko ugotavljamo spremembe v stališčih volilcev o tem, katero stranko bodo volili.
O anketi
Anketiranje je potekalo telefonsko, po metodi računalniško podprtega telefonskega anketiranja (CATI). Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da smo sociodemografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer smo zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca znaša +/– 4 odstotke. Med 13. in 15. aprilom 2022 je bilo anketiranih 600 ljudi. Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik, d. d., in Časnik Večer, d. o. o. Po izteku 12 ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njenih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.