Alan Ford je bralce osvojil s črnim humorjem, družbeno satiro, ironijo in nadrealizmom. "Ta strip ni politično korekten. Obdela bogate in revne, grde in lepe, suhe in debele, poštene in lopove. Nihče ni varen pred njegovimi bodicami," meni Glavan in dodaja, da strip danes "delajo zanimivega tudi aktualni politični in družbeni dogodki, ki postavljajo ta strip skoraj za preroka".
Zanimivo je, da je Alan Ford izjemno priljubljenost dočakal prav v državah nekdanje Jugoslavije, medtem ko ni bil nikoli preveden v angleščino. Ta fenomen je v delu Cvetličarna v hiši cvetja razdelal Lazar Džamić. Za katalog je zapisal, da je bil strip v Jugoslaviji veliko več kot uspešen. "Postal je kulten. Ugnezdil se je v vsakdanji jezik, prodrl je v kulturno delovanje. Povsem je postal naš." Po avtorjevem mnenju pravzaprav strip ni zgodba o Alanu Fordu, ampak pripoved o prebivalcih tega dela sveta: o njihovem načinu mišljenja, o tem, kako se spoprijemajo z življenjem in z zgodovino.
Nekateri izreki in krilatice iz Alana Forda so ponarodeli, vplive stripa pa je bilo čutiti tudi v glasbi (Prljavo kazališče) ter v filmih (Maratonci tečejo častni krog, Kdo neki tam poje, Smogovci).
Naslovni lik in obskurna skupina "skrivnih agentov", delujočih iz zanemarjene cvetličarne v New Yorku, ki za uborno ali nikakršno plačilo rešujejo mesto in svet pred vsakršnimi hudodelci, med katerimi najdemo Superhika, Anten-mana, Gumiflexa in špijonko Margot. V stripu so prikazani vsi sloji ameriške družbe, ki ji vladajo mafija, socialna nepravičnost in denar.